3. Jezus je pretresljivo tukaj: muslimani in naša vera ali polvera

Kristjanu v duhovno infuzijo

"Videti je, da k Jezusu prihaja več ljudi v Iranu, kot v kateremkoli drugem delu sveta." 

Ker v Evropo prihajajo milijoni muslimanov, se mora kristjan zavedati, da prihajajo preko Gospodovih posrednih zakonov povračila za grehe Zahoda v preteklosti, ter po Gospodovi neposredni volji, da ti ljudje spoznajo Resnico, ki je Kristus. V današnjem zapisu se ne bomo ukvarjali z genetiko islamskega odnosa do krščanstva, ter nakazali močne odgovore, ampak bi nadaljeval moj prvi blog, ki je govoril o spreobrnitvah Judov h Kristusu – danes pa naj se spreobračajo muslimani.

Tam, kjer so v zadnjem obdobju izganjali kristjane in jih ubijali, se rojeva Jezus, ter se razodeva tisočem muslimanov. Kdor ga sreča, je za zmeraj Njegov. Ne glede na ceno, tudi izgube vsega sorodstva, službe in države ali celo svojega življenja. Spoznajo, da so Jezusove besede (Janez 8,12 ):

»Jaz sem Luč sveta. Kdor hodi za Menoj,

ne bo hodil v temi, temveč bo imel Luč Življenja.«

, resnične. Kličejo Alaha, pride pa Jezus in jih odreši v srcu in telesu. Spoznajo resnico Njegovih besed (Janez 14 8-):

»Kdor je videl Mene, je videl Očeta.«

Spoznajo, da Jezus ni le eden od prerokov, in da če je vseeno samo prerok, je precej drugačen in večji od islamskega: po Koranu je Jezus dal življenje kepi gline, da je postala ptič; obujal je mrtve; zdravil je bolne; ni umrl, ampak je živ; in prihaja nazaj med nas. Mohamed pa nič od tega ne zmore: ni obujal, ni zdravil, umrl je in nihče ne ve, kje je zdaj, in se ne vrne. Že to je dovolj, da inteligentni imami pretreseno spoznajo, kdo je Jezus v resnici. No, pa za danes naštejmo nekaj oblik in zgodb muslimanskih spreobrnjenj k živemu Gospodu, ki je Kristus, Odrešenik. Tri zgodbe od tisočih:

1. Bivši islamski imam. Moral bi umreti v maternici, mati ga zato ga daruje Bogu, rodi se  in mora v islamske šole (10-12 let), zato že kot mladenič postane imam, duhovnik. A v Koranu najde vztrajne nelogičnosti, in ko o tem povpraša islamskega učitelja, je vržen ven, kajti ne-transcendentna teologija samo sebe vztrajno zapleta v nelogičnosti in nima odgovora. Družina ga želi ubiti, a on postane Jezusov glasnik. Skrajšana verzija o Božji logiki njegovega spreobrnenja:

https://www.youtube.com/watch?v=fJr8tcqvuMg

2. Hezbolahov borec postane krščanski pastor, potem ko sreča živega Jezusa. Ko je v zaporu in ravno meditira na verze Korana, v celici začuti grozljivo prisotnost neke demonske sile in spozna, da je njegovo življenje ogroženo. Zato krikne: »Bog, pomagaj mi!« V trenutku je prišel glas, ki je dejal: »Izgovori Jezusovo ime.« In možak je brez razmišljanja vzkliknil: »Jezus, če si resničen, se mi prikaži!« Še preden je ta stavek končal, je tisti demonski duh izginil. To je bil začetek njegove zmedenosti. Ki se je samo še stopnjevala: kako je lahko Jezusovo ime storilo to? Bral je, molil in se postil, da bi mu Gospod povedal, kaj želi od njega. Odgovor ni prišel takoj in bil je zelo pretresen. Kajti narava teh ljudi je dati celega sebe, in srce in celó življenje za tisto, kar ljubijo – zdaj pa ni bilo odgovora. Bil je besen in vpil je na Gospoda. Potem pa je prišel dan, ko je začutil prisotnost nečesa zelo svetega. Takoj je vedel, da je to sveti Bog. In da je Pravičen. In takoj se je zavedal svojih grehov. Vedel je, da si od te Pravičnosti zasluži sodbo. A namesto sodbe je na ramenu začutil dotik in glas: »Odpuščam ti.« Ni mogel razumeti tega odpuščanja, ker je jemal življenja drugim in sam ni odpuščal. Vprašal je: »Kdo si, ki mi odpuščaš grehe?«

»Jaz sem Pot, Resnica in Življenje«,

se je glasil odgovor. Teh besed ni razumel, ker jih še nikoli ni slišal. Zato je vprašal: »Kako ti je ime?« In glas je razodel: »Jezus Kristus, živi Bog.« V joku je padel po tleh. Potem je iskal Sveto pismo in mu je bilo podarjeno. A je bilo v tujem jeziku (angleščini). Zahvalil se je zanj, vendar potožil, da ga ne razume. Rečeno mu je bilo: »Le beri.« Začel je brati in razumel je. Kasneje je šel v džamijo, povedal o sebi in hoteli so ga ubiti. A rešila ga je ženska, katere sin je bil dan pred tem ozdravljen po njegovi molitvi v imenu Jezusa Kristusa. Zaradi tega je imam pred džamijo izbral vse bolne ljudi in mu rekel: »Moli za te ljudi, in če ne bodo ozdravljeni, boš umrl!« In Gospod je odgovoril. Zato so ga še šest dni zadrževali in ga prisilili, da je oznanjal Evangelij ljudem, otrokom in vnukom. Danes oznanja Gospoda, a tudi spodbuja, da svetu izpovemo svoje osebno srečanje z Gospodom.

Komentarček: to pa bo Slovencu v Sloveniji zelo težko, kajti izpričati svoje srečanje z Gospodom in ga dokazati, pri nas velja za strahotno žalitev in herezijo, poden od vere, hudičev napuh. Sodniki tega pa so v glavnem dvakrat našpičeni katoličani. Bog se nas usmili! A zdaj prihaja čas, bratje in sestre Cerkve, ko boste morali spreobračati muslimane vsega sveta, ki bodo prišli v te kraje, in če jih ne spreobrnete, vam je že imam pred džamijo napovedal gorko usodo. A bo ta le en vic, če ste resnični, kajti če je Hezbolahov morilec postal Pavel, kako ne boste vi, ki ste rejeni v Njegovi hiši in ste dobili vse? Ne sme biti problema torej. Sicer Gospod pošlje svoje bivše muslimane, da jih spreobrnejo, muslimane, vas pa odslovi. Ker Bog je velik. Link: https://www.youtube.com/watch?v=BIbCIJsCMbA

3. Izberimo še tretji primer, na slepo, od tisočih. Sirska muslimanka, živeča v nenehnem strahu, da jo bo Alah poslal v pekel. Sram jo je bilo, da je ženska: Bog je storil napako, ko jo je ustvaril kot žensko, so jo učili. Zato je želela biti moški. Kot otrok je bila pretepana, ker je spraševala vprašanja kot: »Zakaj sem ustvarjena kot nečista ženska, zakaj me je Bog ustvaril manj inteligentno, da mi lahko vladajo moški?« Ženska v islamu namreč nima nobenega zagotovila, kje se bo nahajala v večnosti, četudi živi bogaboječe. Zato so ženske v muslimanski kulturi obupane, ker si želijo biti sprejete od Boga in želijo si sprejetja v nebesa. Posledično v islamu nikoli ni našla miru. Ko je brala Koran, je čutila, kot da jo za vrat drži zli duh in jo stresa. Pri osemnajstih so odšli v Egipt. Tam je javno zapustila islam. Študirala je in se poročila z ameriškim muslimanskim doktorjem. A nekaj mesecev po poroki jo je začel psihično zlorabljati. »Bil je religiozen, a je imel mentaliteto Mohameda«, pove. Po treh letih sta se ločila. Bila je povsem izgubljena: sami popolni neuspehi! Ni vedela, zakaj bi sploh živela. Po islamsko je čutila, da ko bo umrla, bo Bog poslal angela, da jo muči v grobu. Bila je zapuščena, zlomljena od znotraj in povsem sesuta. Čutila se je kot žrtev vseh. Pomislila je na samomor. Sodelavka jo je povabila v cerkev. A seveda ni mogla verjeti, da je Jezus Gospod, Bog. Biti Bog, Božji Sin in tudi človek, je bilo zanjo preveč. Zato je Bogu rekla: »Bog, nočem biti ponovno prevarana. In če je Jezus resnično Tvoj Sin, in Bog, in če je umrl zame na križu, da bi mi bili odpuščeni grehi, mi moraš to dokazati.«

Čez nekaj mesecev je zelo zbolela. Ko je ležala v bolnici, čakajoč na operacijo, je klicala Jezusa: »Vem, da si ozdravil mnogo ljudi v preteklosti; ali bi prosim prišel, in me ozdravil? Če si resničen?« »Zlomljena sem finančno, sama in brez družine, in tako ne bom preživela.« Takoj je prišla Luč, ki je napolnila vso sobo. Prišel je Jezus in jo zdravil, ter ji rekel:

»Pridi k Meni, ki nosim težko breme, in dal ti bom miru.«

Te besede je potem našla v Matej 11 (KLIKNI), pred tem jih ni še nikoli brala. Pravi, da kdor sreča Gospoda, ne more zanikati, ga je On Bog. Ob Njegovi svetosti sebe prepoznamo kot zelo grešne, On pa je pravičen in je prelep. Bolezen je bila čudežno ozdravljena in kirurg ter preiskave niso mogli najti ničesar več. Začela je brati Sveto pismo in se vrnila v cerkev k prijateljem. Življenje se ji je popolnoma spremenilo, bila je prenovljena. Bila je krščena in osvobojena laži, ki se jih je učila kot otrok, je povedala. Prerojena v Jezusu Kristusu je zaživela večno življenje. Nobena stvar več ji ne dominira in presrečna je, da ne bo šla v pekel. Pravi: »Pekel ni več zame. Izginil je iz mojega življenja! Popolnoma živim v Luči in vem, da bo moje večno življenje – z Jezusom.« Poglejte samo njen obraz na koncu posnetka:

https://www.youtube.com/watch?v=fvYvlwodUpA

Zaključek:

Ugotavljamo lahko, skupaj z lastnim prerojenjem, če smo ga bili deležni, da se Gospod razodeva na različne načine, a da imajo vsi skupne točke, če se Ga sreča v polni meri:

Iskreno iskanje in klicanje Boga, še posebej ko smo v hudi stiski; Gospodov prvi prihod, kjer se ne razodene z imenom ampak posredno; popolna sprememba v srcu, v duši; popolna ljubezen do Gospoda; popolna privrženost Gospodu, tudi za ceno izgube vseh sorodnikov in prijateljev ali celo življenja; vrnitev k Svetemu pismu in poiskanje prijateljev in vodnikov v Cerkvi; želja za veselim in pogumnim pričevanjem Jezusa Kristusa.

Kdor teh simptomov Srečanja nima, Gospoda še ne pozna kaj dosti. Četudi je klerik. Zato bi bilo spodobno, da gre, in si poišče zatočišče pri takih ljudeh in jih prosi za nasvet. Kajti postali so 'Jezusovi udje'. Veliko jih je.

Pri tem pa lahko opazimo pretresljivo dejstvo raznoraznih ameriških in drugih krščanskih pastorjev, ki se ponavlja skozi MNOGA pričevanja o spreobrnitvah. Opišimo to na enem primeru: človek končno boječe vstopi v katerokoli podeželsko cerkev, in tam kakšnih 100 ali 200 ljudi moli in poje, potem pa duhovnik, pastor, reče, naj pristopijo vsi, ki si želijo molitve in blagoslova. Ker se prišlek ne javi, pastor reče: »Še eden manjka, naj pride.« In ko je na koncu po vseh notranjih mukah pred pastorjem, pastor ve mnogo stvari o tem popolnem tujcu. Na začudenje odgovori: »Gospod mi pove.« Po molitvi in blagoslovu odpadejo grehi, srce je prenovljeno z novo Silo in ljudje začutijo ljubezen – do Gospoda, do Kristusa. In do Cerkve.

ALELUJA!

Kako bo pri nas, ko pridejo ti prišleki, jezno pljuvajoč po Cerkvi in vernikih? Jih bo Gospod blagoslovil in prerodil preko nas? Bodo naši pastorji vedeli, katera ovca še manjka, bodo ozdravljali v Jezusovem imenu, kot jim je posvečeno, bodo znali odgovarjati na islamske žalitve Cerkve in Jezusa in Evangelija, četudi jim je prerok zapovedal spoštovanje Evangelija? Ali bodo le lažno nenasilje dahljali, in se delali žrtvenega jarca? Zdaj bomo videli Svetega Duha, ali pa ga ne bomo videli, kajti Bog Svetega Duha ne daje 'na mero' (Janez 3,34), temveč v polnosti – ali pa nič. Čas prihaja, da se poplačajo vse šunke in potice, pojedene v Gospodovem imenu. In zrno bo ločeno od plev. In volkovi prihajajo, da spoznajo Jagnjetov mir.