11. Svetega Duha vršanje

V nekih komentarjih že leto dni dolgo opozarjam, da v naše Cerkve in prostor prihaja Sveti Duh, ki bo dodobra prepihal zatohlost. Zdaj prihrumeva, a ne vem, če se Ga bodo veselili vsi, ki so Ga klicali? Prihaja Gospod v podobi belega mustanga, katerega glava je na zahodu in rep na vzhodu, katerega desno rame je na severu in levo rame na jugu sveta. Resničen je in Milost in Sila sta v Njem.

                                                       Printest

Saj ste si pogledali film in filmčke o Milosti in Moči Svetega Duha, ki v Gospodovem imenu ozdravlja ljudi po ulicah in trgovinah (prejšnji blog št. 10)? Danes pa bi rekli nekaj besed o tej sveti Osebi, ki je Sveti Duh.

Že smo definirali, da je Sveti Duh Oseba, Bitje torej, ki je Božja ljubezen med svetimi Božjimi dušami. Krščanstvo ga nenehno omenja in kliče. Žal pa ni vse tako kot se zdi ali naj bi bilo.

Kajti lažje najdeš bankovec za 50 evrov na ljubljanskih ulicah, kot človeka v Cerkvah, ki je v Svetem Duhu.

Ne se name jeziti za to izjavo, je le zelo suhoparno dejstvo. Suhoparno do amena. Marsikaj nam dokazuje tudi novi Janez Krstnik Torben, ki širi Gospodovo ime po vsem svetu preko čudežnih ozdravljanj in olajšanj. To gibanje se širi kot Božji ogenj in samo upati je, da kosmatemu ne uspe, da bi tudi v tem primeru zasejal laž in razdor v skupnost. Kot je to storil z vsemi Cerkvami in verami sveta.

O Svetem Duhu bi lahko napisali knjigo, četudi je najskrivnostnejši od Svete Trojice. Brez njega ni Življenja, brez njega smo v dvomih, v letargiji, v duhovni in telesni komi.

Mnogo je kristjanov in drugih vernikov ali praktikov, ki predvidevajo, da tega Duha imajo. Recimo duhovniki. A resnično, resnično povem vam: le težko je najti kakšnega. Le težko je najti kakšnega.

Na spletnih straneh Cerkve in kristjanov so našteti darovi in sadovi Svetega Duha, seveda pa tovrstno naštevanje prelepih besed nobeni duši ne more koristiti, ker se teh lastnosti ne da 'natrenirati' vsako posebej, kot to počno tisti zavzeti verniki, ki nimajo Svetega Duha. Zato precej tovrstnih zapisov razen umskega sladokusja dušam ne prinese ničesar. In tudi vadba posameznih lastnosti ne prinaša nobenih resničnih blagrov.

Kajti Sveti Duh je kot velikan, ki stopi pred nas. Poglejte si naslovno sliko našega bloga, zgoraj. Ali pa si zamislite, da ste majhna mravljica, ki sanjari o krasnih lastnostih belega mustanga in jih želi tudi sama natrenirati: dar modrosti, dar razumnosti, dar svéta, dar moči, dar spoznanja, dar pobožnosti in dar strahu Božjega. Ter sadove: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje, skromnost, zdržnost, čistost. Tako hodi, mravljica, po poti, v svoji meniški zamaknjenosti in postenjski tihoti, omrtvičeni ponižnosti, ko se pred njo, po milosti kakega Božjega bitja, postavi velik bel žrebec. Ki pooseblja vse te lastnosti hkrati. Stoji pred njo kot brezmejna gora in se ji ponudi v pomoč, če misli mravljica Gospoda oznanjati, v sladkem ognju srca.

Nekaj takega je, ko dobite Svetega Duha. Konec je tihote in samote in lakote. Tam, kjer izsušeni duhovni modreci obmolknejo, in zmotno mislijo, da so našli, tam začne z Duhom navdahnjeni govoriti in vpiti o Gospodu - od VESELJA, ki nikakor ne premine:

Spreobrni se, Gospod je ob tvoji rami in čaka, da zaplešeta! 

Vse se trese od navdiha in veselja, iz srca kipi reka svete sile. In Gospod ima tako zelo rad osebo, ki je sposobna sprejeti tega Duha, da se ji rade volje pri kakšnih prošnjah podredi. In kdor živi v Svetem Duhu ve, da Ga mora 'zajahati' in oditi na nenehno delo z njim. Potem je vedno poln Življenja, četudi mu vmes telo že odmre in odpade. Oživljen je za večno.

Religije pa so domala brez tega Duha. Ker živijo v grehu posvetnega unovčevanja. Na spletni strani Družine se blešči naslov: Unovči darove Svetega Duha. Kako nesrečna izbira besede! U-novčiti pomeni nekaj v novce, v denar spraviti. Kot da bi dodajal vodo na mlin očitkom brezbožnih. Pa si poglejmo, kako je videti, ko nekdo tega Božjega Duha ima in ga sledi:

Najprej se mu podeseteri ali postoteri kreativnost. Navdih. Potem se mu poveča moč izvedbe, izostri se mu Božji um in nenadoma zmore razumeti najzapletenejša verska vprašanja. Ker srečati Svetega Duha je že skorajda isto kot srečati Gospoda Kristusa osebno. No, ko je Duh z nami, se začno dogajati stvari, ki nam omogočijo uresničevati naš osebni način oznanjevanja Kristusa. Našo karizmo. Naslednja lastnost je, da takšna oseba zlahka opravi delo, ki ga ne more opraviti 50 ali 100 ljudi skupaj. In, ko si spočije telo, v njej nenehno treslja neka sladka sila. Ki ji greje srce. 

  

Ko je neko občestvo, recimo duhovnikov, polno Svetega Duha, se oznanjevanje širi po svetu kot požar. In kdor je poln tega Duha, je lahko takoj učitelj vsega sveta, če Gospod tako stori. Danes se to dogaja Zadnji Reformaciji (Cerkvá), ki jo je, kot je videti, začel s protestantsko letargijo nezadovoljni Torben Søndergaard. O tem pišemo v prejšnjem blogu št. 10.

Sveti Duh torej ne prihaja po drobtinah, po osminkah, četrtinkah ali polovičkah, ampak v celoti, ali pa sploh ne pride. Pride pa šele, ko se odstrani ovira, ki je naše grešno življenje. Pokesati in odpovedati se mu, je treba. Tako uči Nauk in tako uči Janez Krstnik Torben. Mi pa izpostavimo še dodatne točke.

Štiri možne okoliščine, da smo pripravljeni na sprejem Svetega Duha.

1. Prva je vsesplošno znana: jasno izpovej svoj greh in se ga pokesaj. Torben Krstnik k temu dodaja še ponoven krst v vodi, kjer 's Kristusom umreš in s Kristusom vstaneš'. Potem si pripravljen na sprejem Svetega Duha. A le od tiste osebe, ki tega Duha zares tudi ima in izkazuje in živi!!

2. Druga možnost je ta, ki smo jo v naših blogih že omenjali: nekdo je tako sesut od nesrečnih okoliščin življenja, tragedij, da se zruši in kliče Boga na pomoč. Katerekoli vere je, če je iskren, se mu/ji razodene Jezus Kristus. Kajti On je Bog, ki odgovarja na klice nemočnih. Zato tisti, ki so 'pametni', ne marajo Gospoda, ker mislijo, da je le revežem namenjen – kakšna revščina!

3. Tretja možnost je, da spoznamo ničevost vsega zemeljskega življenja, četudi udobnega in mirnodobnega, in v praznini duše in nesmisla iščemo Gospoda. Pripravljeni smo tudi umreti ali zapustiti ves ta prazni svet. Takrat Gospod zagotovo pride, prej kot slej, in se nam na nek način razodene.

4. Četrta možnost je, da smo v nekaj vložili ves svoj trud in moč, a je rezultat porazen. Zrušimo se v spoznanju svoje nemoči in kličemo Gospoda. In če je naš poraz zares popoln, Jezus pride v svojem polnem sijaju.

V vsakem primeru pride takoj, ko smo resnično na tleh in si to tudi priznamo. Kadarkoli se nam tako razodene Gospod osebno – ali pa preko angela, svete Matere ali duhovne osebe – z Njim pride tudi Sveti Duh. Takrat smo napolnjeni z Življenjem in duša nam poleti. Če ta zagon odtlej nenehno 'uporabljamo' in množimo, postanemo oseba Svetega Duha, ki za Gospoda, ne zase, oznanja Njegovo slavo. Na nam dani način.

Postanemo lahko Božji spovednik, prekrščevalec kot Torben, oznanjevalec in pridigar, Božji zdravilec, Božji umetnik ali pisatelj Njegove Besede in slave. Ali karkoli drugega v službi Njegovega imena. Vse to delaš le v Gospodovo slavo, in če delaš tako, vsak dan, Gospod skrbi zate in Sveti Duh je v tebi.

Če pa se zasiriš, zamastiš, pustiš častiti in zabasati z darovi, Sveti Duh odide in ostanejo samo še duhovi zemlje, da te napolnijo, kot smrdljivi plini. Ta smrad zavohajo še živali in rastline, kaj šele iskreni iskalci. Na začetku filma o Zadnji Reformaciji je povedano, da je vera v Grčiji postala filozofija, v Italiji institucija, v Ameriki pa biznis. Seveda v takšnih okoliščinah Sveti Duh, ki je Božja Oseba oziroma Bog, ni več prisoten osebno, ampak samo še po svojih silhuetah, zbranih v lepih besedah: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje, skromnost, zdržnost, čistost. To je enako, kot če si na papir napišete: 'izvrstno kosilo!' Boste siti?

Sveti Duh ima dve lastnosti: Milost in Moč. Moč je, kot da vam nekdo daruje največji vlak, za pomoč pri delu. Razumete razliko? Med samokolnico in največjim vlakom? Je razlika? Imate torej Svetega Duha ali le prijazne in ponižne in všečne besede o Njem? In če Duha imate, kaj ustvarja, na veliko? Kaj preraja in oživlja? Če tega Duha ni, je v cerkvah pusto, kljub cvetju in orglanju. In mladina gre v računalništvo namesto v duhovništvo, starina pa v vice namesto v nebesa. Ne glede na popustljivi Drugi koncil ali pa protestantsko zanikanje obstoja vic, kar lahko trdi le nekdo, ki je brez Svetega Duha, kajti ta Duh ti daruje tudi videnje. In če vidiš, se zgroziš od pustote tega kraja. Sveti Duh pa je Bog, ki te tega reši že - DANES, če ga le sprejmeš, kot je bilo izpovedano.