15. Spoznajmo temelje džihadističnega odnosa do sveta in nas. 1/3
Lani je bilo
ubitih okoli 100.000 kristjanov, le zato, ker so bili kristjani. Mnoge odgovore,
zakaj je tako, najdemo tudi v Koranu. V tem in še kakšnem od naslednjih blogov
se bomo nekoliko dotaknili samega drobovja tega problema.
Umorjeni sirski kristjan - je to pravi džihad?
Uvod: moji prvi stiki z muslimani
Te teme se lotevam nerad, nisem
hudo navdihnjen, pa tudi samega sebe bom moral ugrizniti v jezik, kajti vse življenje
sem zagovarjal prijatelje muslimane, kot tudi Jude in vse ljudi drugih kultur.
V vojski, JLA, sem imel najboljše prijatelje ravno med muslimani – bili so
človeški. Kot 'gušter' (zelenec) sem branil drugega 'gušterja', kosovskega
Albanca, pred nesramnimi šikaniranji razpetelinjenih Srbov. Takrat nisem imel
pojma o stvareh, ki so se kasneje odvile v strašno in krvavo vojno, ki pa so jo
začeli 'takrščeni'. Gani mi je bil za pomoč hvaležen – naslednja dva mesece in
pol. Potem pa je prišla nova pošiljke 'Šćiptarjev', kot so se sami klicali. Od
njih sem se takoj naučil kakšnih 50 besed in še zdaj znam pozdravljati in
naročiti dve kepici sladoleda. Sem pa spoznal, da je postal prej prestrašeni in
nebogljeni Gani nekako prezirljiv tako do mene, kot do vseh drugih, ki smo ga
sprejeli za svojega. Opazil sem, da se Albanci zvečer skrivoma družijo in ne
pustijo nikogar zraven. To mi je bilo logično, saj so mnogi počeli tako, vsak s
svojo narodno skupino. Nekoč je 'glavni' od njih prišel k meni in me nevljudno
prosil za majhen radio, ki sem ga imel, da sem poslušal slovenske novice in
skrivoma kdaj tudi radio Vatikan. Ko je padel mrak, so šli v grmovje ob igrišču
in redno poslušali 'radio Prištin'. Do tu vse OK, razen tistega prezira in
skritega posmeha do vseh drugih. Radio sem jim vsakič skorajda 'moral' dati in
z njim niso delali lepo, kaj šele, da bi kdaj kakšno baterijo kupili. Za njih
sem postal nekakšen kljukec, se mi je zdelo. Sem pa od nekdaj podpiral njihovo
geslo »Kosova republike!«, katerega sem bil vesel tudi, ko sem ga zagledal na
obalah Maine v Frankfurtu.
Po nekaj mesecih vojnega roka je
'lakota' dosegla, da se je Gani zlomil: vpričo mene je začel jesti vojaško
konzervo, staro skoraj 40 let, v kateri je bilo poleg zelja tudi nekaj koščkov
svinjskega mesa. Dotlej je konzerve vedno menjal za tiste z ovčjim mesom. Zdaj
pa jih ni bilo, on pa je bil lačen. Ves bled jo je odprl in mi z velikimi očmi
dejal: »Če bi oče vedel, bi me takoj
ubil!« Bil sem presenečen. Začel sem ga spraševati o teh zadevah in
spoznal, da prihaja iz kulture, ki ima za temelj nekaj jeklenega in strašnega.
Ubiti lastnega otroka, če poje košček svinjine? To se mi je zdelo malce
pretirano, po drugi strani pa sem takšno gorečnost nekako občudoval, če le ne
bi šla do konca. Gani mi je povedal marsikaj. Najbolj se me je dotaknila
njihova besa. Navajen sprenevedavih
kristjanov socializma, med njih sem spadal tudi sam, sem bil nad zgodbo o besi očaran in takoj povrnjen v svoje
naravno stanje. Besa pomeni dati
neprelomljivo in nepodkupljivo obljubo. Prisego. Povedal je primer: na vrata dvorišča
(vse domačije imajo zid, kot utrdbe) potrka človek, s katerim ste v
dolgotrajnem sporu. Prosi za zaščito, ker ga želi ubiti človek, s katerim je po
družinski liniji v krvnem maščevanju. Gospodar domačije ga takoj povabi notri,
zapre vrata in izreče beso: »Dokler
boš pri meni, te bom branil s svojim življenjem. Enako tudi vsi moji. Bodi nam
dobrodošel!« Odtlej osebo hrani in brani, četudi pred lastnim očetom in brati. Beso sem povezal z islamom, a sem kasneje
sem izvedel, da prihaja iz zakonika Leka Dukadžinija, ki pa je bil kristjan, ki
se je boril proti Turkom. Ter da so Albanci na podlagi svoje bese med drugo svetovno vojno rešili
množice Judov. Nekako sem uspel ločiti odločnost Ganijevaga očeta, da ubije lastnega otroka, če bi ta kršil Šarijo,
islamski zakonik, ter beso, častno
besedo, ki jo zagovarjaš z lastnim življenjem. Pravzaprav je besa zagotavljala vsaj drobec življenja
znotraj tudi več-desetletnih družinskih krvnih maščevanj, značilnih za ves Balkan,
skupaj z južno Italijo. Besa je torej
kapljica živega krščanstva v morju krvnega maščevanja, ki živi še danes.
Še enega muslimana moje mladosti
ne smem izpustiti. Bil je starejši bosanski musliman, ki je zaradi poslovnih
zadev občasno prihajal na obisk k očetu. Postala sta spoštljiva prijatelja.
Tudi oče je obiskal njegov dom v Bosni in z njim potoval naokoli. Ta drobni
starejši gospod me je popolnoma očaral. Bil je vljuden, fin, prijazen,
darežljiv. Oče je povedal, kako živijo pri njem doma: o Bogu-vdanosti,
prijaznosti, čistoči. Govoril je o asketizmu tega gospoda, držanju besede in resnicoljubnosti,
redni molitvi … To je name naredilo neizmeren pečat in čez čas sem se tudi
zaradi njega odločno podal v cerkev.
Zaplet: vzroki za te zapise
Muslimane imam torej rad. Ko pa
sem naletel na njihove izjave o Jezusu Kristusu, Cerkvi in Evangeliju, ter
spoznal vzroke, ki muslimane v hipu preobrazijo v Mohamedove vojščake, ki
obglavljajo kogarkoli, celo verne in dobre muslimane, sem sebi in Gospodu dal beso, da odkrijem vzroke temu in si jih
pojasnim. Naj mi bratje muslimani ne zamerijo, če bom povedal nekaj stvari o Koranu in Mohamedu, ki jih učita Koran in
Mohamed. To osnovno znanje bi morali imeti vsi, ki se srečujejo z
muslimani, predvsem pa muslimani sami. V to so me podali grozoviti govori
strašnega muslimanskega pridigarja, ki zna vsako vrstico Korana in Svetega
Pisma na pamet, jih obrača po svoje ter z neprekinjenim mitraljiranjem navedkov
ter nekih zaključkov zmede krščanske vernike ter sproža salve aplavzov od
tisočev zbranih muslimanov, ki so temu pridigarju redna kulisa. Za to kuliso
sem kasneje izvedel, da jih niti pol ne razume angleščine. Ime tega islamskega 'strahoviteža'
je Zakir Naik.
Debata s pastorjem: 'Je bil Kristus resnično križan?' ali bolni džihad
Tu si lahko ogledate enega
od njegovih nastopov, ko 'zatre' srčnega kristjana. Seveda pa se ne upa soočiti
s Jezusovim apologetom, Davidom Woodom – postavlja mu nemogoče pogoje za
srečanje. S seboj bi moral namreč pripeljati 'tisoče svojih sledilcev', kadar pa g. Zaik
naleti na osamljenega srčnega kristjana, ki ni treniran v hitri apologetiki, pa
je pripravljen odgovarjati in ga sesuti. Na posnetkih ne prezrite močnih
mož, ki vedno stojijo ob spraševalcih Zakirja Naika. Jasno je, kakšna je
njihova eventualna vloga, tako fizična kot psihološka:
Ko torej poslušamo tega gospoda,
ki naj bi bil najmočnejši zagovornik islama na svetu, spoznamo, da govori
nesmisle, polne sprevračanja in tudi napak. To ni v redu. To ni islam kot so mi ga predstavili dobri muslimani,
ampak norost, nesramnost in blasfemija. Je celo nasprotovanje Koranu samemu,
kar dokazujejo Wood in drugi apologeti. Med njimi tudi bivši musliman, zdaj
Jezusov apologet Nabeel Qureshi, katerega knjiga je pravkar izšla pri Družini
in poskrbela za prvi zaplet. Tekst in video:
Videl sem tudi posnetke evropskih
muslimanov, ki na ulicah vpijejo o zmotnosti Evangelija, preganjajo normalno poletno
oblečene ženske, če pa se jim kak kristjan upre z Besedo, ga porazijo z
zahtevami, naj vendarle citira natančne številke Pisemskih navedkov. Ko se
oseba zmede, ji oni sami citirajo Evangelij ter jo posmehljivo odslovijo
oziroma jih naženejo, kot jih to uči njihov nauk. Ker pa je to satanski posel,
se v svetu rojevajo apologeti krščanstva, ki so dali beso (dali so besedo), da prijateljem muslimanom ter vsem ostalim razložijo,
kaj v Koranu in hadidih pravzaprav sploh piše. Avtor tega bloga bo skušal po
svojih zmožnostih in na čim krajši način (dva ali trije blogi) vse skupaj
razodeti, brez vsake želje poniževanja ali žaljenja kogarkoli. Namenjeno je
inteligentnim kristjanom in ateistom, ki se jih muslimani zadevajo. Na zgornjem
posnetku ob izidu knjige je bilo videti, da gospod Ocvirk ni bil dobro
pripravljen na soočenje in da bi bil na drugem terenu v trenutku poražen, če bi naletel na koga drugega, kot je do sedaj še
dokaj zadržani Nevzet Porić. Ne more biti vsakdo apologet. To so posebne vrste
ljudje, specialno trenirani in hitrih misli ter besed. Poleg tega morajo biti
pripravljeni zagovarjati Jezusa tudi pod pretnjo s smrtjo. Današnja
evangelizacija jih nujno potrebuje. Islam pa svoje trenira že dolgo časa – iskanje
šibkosti v Evangeliju, kristjanih in Cerkvi jim je glavna dodatna točka
njihovega študija islama. A v Evangeliju ni nobene šibkosti, so pa, žal, v
Koranu in islamu. Žal. Z nastavljanjem še drugega lica bomo iz svojih vnukov in
pravnukov naredili muslimane, ki bodo raztrgali ta svet. In, kot je dejal kardinal
Rode, Jezus ni nastavil drugega lica, ampak je rekel: »Zakaj me biješ, baraba?«
Očitki skrajnih muslimanov
Problem skrajnega islama bi lahko
kondenzirali na nekaj temeljnih točk: odnos do Jezusa Kristusa in Evangelija;
odnos do Cerkve, kristjanov ter do vseh drugih; odnos do žensk; nepoznavanje
stanja, v katerem je prerok Mohamed pisal Koran ter nepoznavanje njegovega
moralnega življenja; nepoznavanje vzrokov, zakaj je nastal Koran in komu je bil
namenjen … Pa tudi, zakaj je islam kontradiktoren Koranu, Koran pa je v zmoti
glede Evangelija, ki ga Koran sicer potrjuje. Kar veliko zmede torej, zaradi
katere pa krvavi ves svet.
Na kratko strnimo očitke
muslimanskih 'pravovercev' do Krščanskega nauka in krščanstva:
1. Jezusa priznavajo za preroka,
rojenega devici Mariji in izpolnjenega z Božjim Duhom, a ne za Božjega Sina in
Boga. Kar je protislovno že samo po sebi.
2. Evangelij priznavajo za Božjo
knjigo, skupaj s Toro, in za predhodnico Korana, istočasno pa Evangeliju očitajo
skorumpiranost, potvorjenost. To je ponovna islamska protislovnost, ki bo
pojasnjena.
3. Islam priznava Evangelij, potem
pa ga spreminja in si izmišlja svoje zaključke. Trdi, da Jezus ni Božji Sin, ni
Bog, da ni umrl na križu in da ni bilo vstajenja, ampak da je Alah storil
prevaro, s katero so Jezusovi učenci in Jezus lahko prevarali svet, ker je bil
namesto njega križan Juda Iškarjot. Tudi v teh izjavah je vsepolno
protislovnosti in nezgodovinskih izmišljij.
4. Islam razlaga, da imajo ženske
vse pravice, a razmišljajoče ženske so v obupu, ker Koran nebesa zagotavlja
samo moškim, ki bodo umrli v fizičnem boju džihada, in nikomur drugemu. Vsi
ostali gredo v pekel. Protislovje tega stanja je očitno.
5. Islam si po Koranu jemlje
pravico šikanirati in ubijati kristjane (podali bomo navedke iz Korana). Kar je
kontradiktorno samemu Koranu, ki pravi, da se to lahko stori le kristjanom, ki
se ne držijo Evangelija. A islamisti tega ne preverjajo, ker seveda ne poznajo
Evangelija. Pa tudi ker so od klerikov podučeni, da je zdajšnji Evangelij itak
skorumpiran, spremenjen. Kar pa potem na laž postavlja njihovega preroka
Mohameda, ki je v šestem oz. sedmem stoletju po Alahovem ukazu POTRDIL Evangelij,
Evangelij pa se od takrat ni spreminjal. To je še eno popolno protislovje
islamskih ideologov, da bi našli izgovor za spodbujanje zmotnega džihada.
6. Skrajni islam krščanstvu očita
nemoralno življenje, sami pa so prav tako nemoralni: ubijanje, posiljevanje,
ugrabljanje, lažnivost, teror, kriminal in ropanje. Spregledujejo pa nemoralno
življenje preroka Mohameda. Če bi Mohamed živel danes, nekje v bližini islamskih
skrajnežev, bi bil zagotovo hudo preganjan, maltretiran in najbrž tudi ubit.
Kajti njegovo življenje je bilo tako po Svetopisemskih, islamskih kot
civilizacijskih standardih nemoralno. Vse to je zapisano v hadidih. Ni težko
najti.
7. Skrajni islamisti Evangeliju
očitajo spreminjanje in dodatke, npr. svetega Pavla, za Koran pa trdijo, da je
od začetka nespremenjen. Kar seveda ni res, kar dokazuje hadid, kjer je opisan
primer, ko je po prerokovi smrti 'koza pojedla' tiste dele Korana, ki niso bili
všeč pametnim Mohamedovim ženam. Ali Alah tako dela s svojo Besedo? Alah je
zagotovil avtentičnost in večnost Evangelija, Koran, »zadnja Knjiga«, pa naj bi
bil okrnjen zaradi ene koze? To so nedoslednosti, ki jih razmišljajoči človek
težko prezre.
Da ne bo tokratni blog predolg,
končajmo to naštevanje. Teh točk se bomo dotaknili še kasneje. Omenimo pa še en
vidik islamske 'evangelizacije':
Psihološki prijemi agresivnih oznanjevalcev islama in odgovor
Že sem omenil, da apologeti
islama niso kar tako. To so od malega trenirane osebe visokega intelekta, ki
obvladajo posebne tehnike zapominjanja. Specialci torej. Trenirani so v hitri
konverzaciji, polni stranskih resnic in polresnic, katerih cilj je ZMESTI
SOGOVORNIKA. To storijo tudi s telesno držo, visokim glasom, telesno 'pretnjo' sodelavcev,
znanjem delov Evangelija ter samozavestno držo s pridihom posmehljivosti. Če
naletimo na tako treniranega oznanjevalca islama oziroma prikrojevalca Evangelija,
v debati z njim NIMAMO NOBENIH 'ŠANS', razen Jezusove tišine. Ki pa je pri njem
in poslušalcih sprejeta kot popoln poraz. Posledično je Gospod obudil velike krščanske
apologete, od katerih lahko na prvo mesto postavimo Davida Wooda. Dovolj je
poslušati njega in njegove debate z islamskimi ideologi, da zvemo vse o
kontradiktornosti islama, kakršen je danes in kakršen rojeva morilske
ekstremiste. On in drugi apologeti nam pojasnijo, kaj v Koranu in hadidih pravzaprav
piše in kako odgovarjati na blasfemične trditve islamistov glede krščanskega
Nauka. Zaradi Božje logike, ki jo pojasnjujejo Wood in ostali, je na tisoče
razmišljajočih muslimanov zapustilo svojo vero. Postali so kristjani ali
ateisti.
Druga taktika islamskih ideologov
je POSTAVLJANJE VPRAŠANJ. To smo videli pred kratkim tudi na naši TV. Trenirani
so, da nam postavljajo vprašanja, ki so enaka po vsem svetu in so narejena
tako, da ZMEDEJO KRISTJANA. Ker je to zlo, krščanski apologeti odgovarjajo in
razkrivajo vse finese te psihološke vojne. Primer takšnega vprašanja: »Navedi, kje v Evangeliju piše, da je Jezus
Bog? Želim DOBESEDNI navedek.« Ker so pred tem stoletja dolgo študirali
Evangelij ter v njem iskali napake (ki jih NI), so zdaj naleteli na naše apologete,
ki so enako storili s Koranom in nam razkrili velike nedoslednosti in kontradikcije
v njem. Wood svetuje:
»Če vas vprašajo, kje v Evangeliju je ta dobesedni
navedek, jim recite, da jim boste odgovorili, a najprej naj oni DOBESEDNO navedejo tistega, kjer piše, da Jezus NI Bog.«
To pa jih zmede: NISO VAJENI
VPRAŠANJ. Trenirani so zastavljati vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti
kot oni zahtevajo, DOBESEDNO, a ko jim mi postavimo vprašanja, se zmedejo. Seveda
je v Koranu in v Evangeliju vsepolno dokazov, da je Jezus tako Božji Sin kot
Bog. To pameten musliman spozna tudi iz Korana, o čemer več kdaj kasneje.
Šibka točka muslimanskih
ideologov je STRAH, DA BI BILE RAZKRITE nekatere stvari iz življenja Mohameda, nedoslednosti
v Koranu in hadidih ter nedoslednosti v življenju muslimanskih klerikov. Strah
jih je, da bi običajni muslimanski verniki resnično razumeli svoj lastni Nauk
kakršen je v resnici: KONTRADIKTOREN. Zato se na vse takšne poskuse odzivajo s
hudimi grožnjami in žalitvami. Mnogi vodilni krščanski apologeti so zaradi tega
nenehno življenjsko ogroženi. A vse to ne more ustaviti vala Resnice, ki ga
vodi Gospod, in ki želi, da znamo
odgovoriti svojim zavedenim muslimanskim prijateljem, če se spozabijo in
dvignejo obrv nad Jezusovim naukom in Jezusom samim. Če pa kritizirajo nas,
bodimo raje tiho, saj res nismo ravno zgledni verniki.
Kdo je večji prerok
In če bi bil Jezus zares samo
prerok, je vsekakor večji od Mohameda. V Koranu piše, da je Jezus ozdravljal
bolne, oživljal mrtve, da je v Njem Božji Duh, da je šel v nebesa in se bo
vrnil, da je iz kepe blata naredil živo ptico … Mohamed ničesar od tega ni
storil, ne vemo kje je in ne bo se vrnil. Jezus je premagal skušnjave hudiča in ga izganjal, Mohameda pa je hudič prevaral, da je ljudem oznanjal besede,
kot da so od Boga. To je sam priznal. Jezus je obujal mrtve, Mohamed pa je zapovedoval poboje. Jezus
se vrne celo k muslimanom, ki v obupu kličejo svojega Boga (KLIKNI blog št. 3).
Jezus je živ in je tukaj. Zakaj bi se kdo spotikal obenj, še posebej, ker je
izjavil:
In blagor tistemu, ki se ne spotakne nad Menoj.
Kdor vidi Mene, vidi Tistega, ki Me je poslal.
Če pa sodim Jaz, je moja sodba resnična, ker nisem sam, temveč sva Jaz
in Oče, ki Me je poslal.
Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v Meni?
Jaz in Oče sva eno.
Ali lahko takšne besede govori katerikoli prerok? Noben
prerok ni nikoli zmogel takšnih trditev. Če je kdo tako govoril, je bil spoznan
za norca, ne preroka, preroki pa si kaj takega niti pisniti niso upali. Kaj takega lahko Govori samo Božji Sin, ki
je eno z Očetom. Bog torej.
Kaj je pravi džihad
Džihad z otroki?
Obglavljenje punčke je džihad?
Taliban ubija žensko. Vidite kroglo, ki udari v tla. Zadaj čaka naslednja?
Taliban ubija žensko. Vidite kroglo, ki udari v tla. Zadaj čaka naslednja?
Spodaj lahko vidite dva posnetka: od satana navdahnjeni starši pošiljajo lastne otročke v džihadistično smrt. Mati je izjavila: "Nihče ni premlad za džihad." Punčka se je kasneje razstrelila na policijski postaji. Žrtev ni bilo. Od teh posnetkov normalnega človeka boli srce:
Od kod ta satanska norost? Četudi bi bil Jezus samo prerok,
je vreden, da odvržeš vse neumnosti in nedoslednosti posvetnih prerivanj, in se
vržeš na tla pred Njim ter Ga spoznaš. Odtlej zagotovo ne boš več govoril
neslanosti o Njem in o Nauku ter pobijal otroke in ženske in nedolžne. In še več: odrešen boš in nebesa ti bodo Dom.
Kristjan ve, kam odhaja, musliman pa tega nikoli ne ve, razen če umre med ubijanjem
sovražnikov in je moški. Zato zdaj še ženske jemljejo orožje v roke, kar pa je
spet kontradiktorno z islamom samim. To pa je miselnost, ki so jo dobrosrčni
muslimani odvrgli že dolgo nazaj, kajti v njej je le smrt, smrt duše, ker v raj se pride le po LJUBEZNI. In po
Jezusu Kristusu. Kdor ubije dobrega človeka, gre v pekel in kdor ubije nedolžnega
kristjana, gre v pekel. Amen. Resnični pomen džihada je borba z lastnimi
demoni, boj, da v sebi vzpostavimo štiri osnovna načela religije: pokoro, čistost, usmiljenje in resnicoljubnost. To je džihad.
Islamski morilci pa nimajo pojma o džihadu srca, o pravem Božjem džihadu, kajti
krasti in pobijati ni pokora; posiljevati,
preprodajati in menjavati žene ni
čistost; obglavljati nedolžne in ženske in otroke ni usmiljenje: preprodajanje ukradene lastnine in drog ter govorjenje
neumnosti o Jezusovem Nauku ni resnicoljubnost.
Vse to počno tudi brezbožni in
tudi kristjani, a se pri tem nihče več ne sklicuje na Boga in nebesa. To počno
samo še podivjani del muslimanov, zato je njihova krivda četvorna. In mnogi od
njih, ki so umrli v boju, so umrli od kurdske ženske roke, zato jim je pekel dvojni in
vse nasilje v korist njihove duše je bilo zaman. Tudi kristjani se lahko učimo
iz njihovih napak, da ponovno ne delamo tako, kot smo nekoč že počeli. Sicer so 'kristjani' to počeli le nekaj let nazaj, v Bosni, a se niso sklicevali na vero, Nauk in Gospoda, ampak so ponovili brezbožne manire svojih komunističnih predhodnikov.
Ne, to ni krščanski srednji vek, to je islamski danes. Poglejte 'partizanko' desno na sliki. Je to islam, je to resnični džihad? Žensko pripravljajo za kamenjanje po šeriatskem pravu. Koga je poljubila? Zadaj vidimo primerne kamne (ne smejo biti ne preveliki, ne premajhni, pravi Šarija), torej ni prva.
PS1.: Zanimivo, očitno je gospod
Drago Ocvirk istočasno kot jaz tale blog, že zjutraj pisal iste stvari na isto
temo, celo isto 'Ajšino kozo' je omenil. Preberite si. Link TUKAJ.
PS2.: Zadnji odzivi ISIS-a na
Trumpov začetek boja:
"Vaša odločitev ne bo spremenila
ničesar. Napadi se vam bodo zgodili iz Amerike, s strani Američanov, rojenih v
Ameriki ameriškim staršem, ameriškim dedom in babicam," je po Trumpovi
odločitvi sporočila Islamska država preko Telegram messengerja, aplikacije, ki se je v
zadnjih mesecih množično poslužujejo džihadisti."
Ne bo šlo, podivjani 'prijatelji'.
Pozabili ste na Boga. To je strašen kiks in pot v pekel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentiranje je zaključeno, blog ostaja iskalcem v študij in blagoslov.
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.