33+6. Mihaelov meč Novega začetka
Odvrženim, poraženim, a željnim Gospoda
splet
Nedelja zjutraj je, ravno je sonce pokazalo prvi noht
vstajenja izza hriba. Jaz pa hvalim Gospoda, v nemoči, kako bi Mu izrazil vse hvaležnosti,
da mi srce ne poči od njih.
Kot mulc sem prebiral marsikaj, in naletel sem na zgodbo
ženske, ki se je 'vpisala' v neko belo-magijsko ložo. A je imela hude
osebnostne probleme in takšne ter drugačne motnje. Šef lože, mojster
hermetičnih znanosti, je stvar hitro preučil in ji povedal, da je bila v mnogo
prejšnjih življenjih povezana s črno-magijskimi združbami. In da smrt telesa in
novo telo nista storila nič: povezava je
ostala. Izvedel je ritual, ji prekinil te povezave, in ženska je takoj
prišla k sebi. Jo je pa opomnil, naj tudi v mislih, v duhu, ne ponavlja teh
povezav, sicer se bo vse povrnilo. Obstaja namreč 'astralna cev' med dušami, in
če kdo misli, da je povezava le enosmerna, je v popolni zablodi. Ženska,
ozdravljena, pa je čez čas znova začela vegetirati in propadati. Ker je ponovno
vzpostavila dušno vez z mrakom sveta.
Ta zgodba je enaka zgodbi v Evangeliju, v kateri Jezus
ozdravljenemu reče:
Pojdi, in ne greši več!
Nov začetek,
ampak res Nov
Vsako bitje, ko pride v stiske, vneto išče 'nov začetek'.
Zaradi tega nevestne mame in očetje zapuščajo družino in otroke, zaradi tega
hodijo zmedeni v prešuštva, zaradi tega se roma in zaradi tega se posti. In
moli?
Naš blog je z veliko hitrostjo postal Božji priročnik za
iskrene iskalce, ki jim ni dovolj najti Gospoda 'enkrat v naslednjih življenjih',
kot to učijo nekatere religije ali discipline, ampak kar takoj, zdaj, oziroma še
za življenja fizičnega telesa, ob smrti ali tik po njej. Ključ do te Sreče je:
LJUBITI GOSPODA;
LJUBEZEN Z GOSPODOM IN DO
NJEGOVIH SVETIH DUŠ.
Ne ljubezen do sebe, ne ljubezen do ljudi in sveta,
nikakor, kje pa, Bog ne daj, ampak:
LJUBEZEN Z GOSPODOM!
Ta pa je uresničljiva le pod temi pogoji:
1.) Na nek način zapusti ali
izgubi vse od tega sveta.
2.) In postani padli,
najpadlejši, poraženi (blogi od št. 21 do 25, z uvodnim št. 20).
3.) Potem najdi nekoga, ki ima
Ljubezen z Jezusom Kristusom, in od njega sprejmi seme predanega služenja
Gospodu. To lahko dobiš z naklonjenostjo, iskrenostjo, že v enem pogovoru, celo
telefonskem. Lahko pa se dobi tudi v duhu, če je duša že dovolj zrela in je
dobila kanec Božje pameti.
S tem se začenja Novo življenje. Vodili te bodo 'trije
Bogovi': Bog Jezus Kristus v pojavnosti svetih zakramentov, svetih knjig in
spisov; Bog Jezus Kristus v podobi Njegovega duhovnega učitelja; ter Bog Jezus
Kristus v tvojem srcu, kjer živi kot Božja iskra, Nadduša vsakega živega bitja,
kaj šele krščenega. Seveda je Bog in Učitelj le eden, a kdor misli, da Ga bo
izluščil iz samega sebe brez zunanjih pomoči, je iluzionist. Potrebujemo pomoč,
ta pa prihaja od Božjih bitij.
Zdaj pa k stvari:
skrite vezi in sveti krst
Ključ za vsak Nov začetek je PREKINITEV S STARIM. Jezus
zahteva enako kot vsi drugi resnični za Njim. Prekinitev s starim, kot smo jo
vsaj 1000x citirali na našem blogu, pa mora biti tudi tam, kjer naša zavest
pravzaprav nima dostopa: v podzavesti, v našem nezavednem. Brezkončno je polje
vsega Božjega Znanja, in mučim se, precej, kako bi iz vsega tega izluščil
sámo bistvo, za ta zapis. Gospod mi pomagaj, prosim.
Slišal sem, od duhovnika, da je cerkev do 4. stoletja
sprejemala možnost reinkarnacije, potem pa jo je zavrgla. Jaz se s tem ne
ukvarjam, ker je vzhodnjaški mojster nekoč dejal: »V tem življenju imaš le to življenje, zato ga dobro izkoristi za Pot.«
In tega se držim v totalu: izkoriščam ga za uresničitev edinega človekovega Cilja:
ISKATI IN NAJTI BOGA, TER MU SLUŽITI Z LJUBEZNIJO.
Nekako je reinkarnacija smiselna za tiste, ki vidijo
duše, pa tudi, vidim, da se Gospod Jezus Kristus pogosto reinkarnira v svoje
svetnike: Njegov duh vstopi vanje, ker pa v transcendenci ni razlike med neko
Osebo in Njenim duhom, je jasno, da je sveta Favstina, in drugi svetniki,
postala inkarnacija Jezusa, torej se je Jezus reinkarniral, ponovno utelesil.
Kakorkoli, pustimo zdaj to, da se ne bi kdo na to temo začel usajati in hudič
bi speljal današnje sporočilo v prepire.
Pa pojdimo z druge strani, krščanske. Dejstvo je, da duša
živi večno, kot je Bog večen. Torej je živela, še preden je prišla v (zdajšnje)
fizično telo. Tam, kjer je živela, si je nabrala neka znanja in dolgove ali
milosti. Z vso to prtljago se torej rodimo: večina nas je povprečnih neumnežev,
nekateri so bolj svetniški, nekaj pa je kajnov, rojenih psihopatov. To je
dokaz, da je IZVIRNI GREH resničen. In krščanstvo se ga s krstom želi znebiti. Kar
je nujno.
Naslovna zgodba našega zapisa pa nas uči, da to ni tako
lahko: krst izbriše izvirni greh in naj bi izbrisal tudi vse stare vezi duše, a
ko duša po neki karmi v življenju naleti na znake svojih prejšnjih vezav, se
lahko bolni odnos PONOVI. To se zgodi, če po krstu nismo popolnoma absorbirani
samo še v Gospoda, ki je Kristus. To pa ni mogoče, saj mlad človek potrebuje
rast možganov in izkušnje telesa s tem svetom, zato hitro spet pade v svet, in
moč krsta je oslabljena, kajti Jezus je dejal: »Pojdi, in ne greši več.« Duša pa gre in se spet poveže z grehi: k
temu jo sili najprej njeno telo, ob tem pa se zbudijo še prastari nezavedni
spomini, ki se jim reče karma.
Sveti krst je torej resničen: preseka stare negativne vezi in odstrani
dušni dolg prejšnjega življenja duše, ter človeka poveže z Odrešenjem, ki je
Oseba, ki je Kristus.
Ker pa okolje deco zatem vzgaja nazaj v greh, tudi duše
padejo nazaj v greh, a ta sveta sveta sveta vez z Odrešenikom vendarle ostane,
četudi ni dovolj močna za končno Odrešenje.
Končno Odrešenje je Ljubiti Gospoda, pot do
tega pa je prekinitev starih vezi s svetom, predvsem grešnih.
Meč osvoboditve
Še celo svetnike včasih mučijo pra-pra vezi, ki se jih
niti ne zavedajo. To so lahko vezi z ljudmi, ki niso od Boga, duhovi, spomini,
kraji in časi … Včasih nam te vezi razkrijejo sanje. Ko z Gospodom začnemo
vzpostavljati Ljubezen, se nam prebudijo zaznave duhovnega sveta, in začnemo se
zavedati, kaj vse nas v skrivnem muči. In ker sveti krst ni dovolj, ker je
Jezus Gospod dejal: »Pojdi, in ne greši
več« – potem ko je rešil prej neodrešenega – moramo delati predvsem na tem,
da ne grešimo več. Greh pa je na tej stopnji kakršnokoli preveliko intimno
druženje s svetom. Kajti zdaj je že čas, da 'umremo v Kristusu, z Njim na križu,
ter se na novo rodimo v Kristusu'. To je potrebno delati vsak dan znova!
splet
In Gospod nam začne dajati mnoga znanja, duhovna znanja
in moči, da lahko opravljamo ljubezensko službo Zanj, pa tudi za svet, ki Ga
išče. Zelo bi rad na tem blogu podal prav vsako od teh znanj, ki so bila dana,
a nekaj mi šepeta v srce, da je to prenevarno, da ta znanja, ki jih lahko osvoji
vsaka iskrene duša v treh minutah, in niso nič novega, niso za vse, zato so
tudi v Vatikanu tako skrivnostni včasih, in je Jezus le izbrane poučeval. Ker
te vrstice tudi hudi berejo. A tole lahko povem:
Z Ljubeznijo z Gospodom torej ni moč začeti, če nas vežejo
stare nevidne spone, ki so kot jeklenice: presekati jih je potrebno. Kako?
Napisal bom, kot je Duh govoril:
Molitev in prošnja
Ljubi Gospod Jezus, prosim Te, pošlji k meni svetega nadangela Mihaela,
z ostrim mečem odrešitve. Sveti nadangel Mihael, prosim Te, da v Gospodovem
svetem Imenu, ki je Jezus Kristus, s svojim svetim mečem presekaš vse zle vezi,
ki na skrit način vežejo mojo dušo v svet in greh. Prosim Te, presekaj,
prereži, prežagaj, prekini; prežgi, pretrgaj, razkleni, odkleni; odreši me vseh
vezi s svojim mečem in me osvobodi vsega, kar ni v Kristusu in kar ni za
Jezusa, ki je moj Gospod. Gospod usmili se me, Kristus usmili se me! Amen.
Bodite zelo odločni v tej molitvi. Že ena takšna
molitev je dovolj, če smo skrajno odločni. Sicer pa jo lahko molimo prav vsak
dan, a če ni odločnosti, bo to le še eno brbranje med mnogimi. Bodite kot sam
nadangel Mihael, in že v naslednjem dnevu, dneh, se bo v duši veliko
spremenilo. Vendar:
Pojdi, in ne greši več!
Ne grešiti pa je možno le, če prejšnji greh NADOMESTIMO
z veliko Ljubeznijo, sicer pademo nazaj, kot govori zgornja zgodba, in še
slabše bo kot prej. Pazi, kam usmerjaš
svoje oči in česa si poželijo! Če boš oči in ušesa nenehno usmerjal v
Jezusa, boš ne le osvobojen, ampak kmalu tudi za večno Odrešen. In ljubi Njegove
svete. Zelo preprosto je vse skupaj, samo vztrajati je treba na tej Poti, vsak
dan, vsako uro, vsako minuto.
Veliko jih je, ki gredo v cerkev,
tam pa namesto v Gospoda, ZIJAJO v ljudi, in domov pridejo polni hudih duhov,
četudi je bil Božič ali Velika noč, četudi so sveto obhajilo prejeli. Kajti
Gospod takoj po prejemu izskoči iz njih, ker
Ga niso vredni. Gospod ne more bivati v templju, ki je truplo. Ostane le v
tistem telesu in duši, ki Gospoda vsaj malo Ljubi. Zato je za nekatere celo
sveta maša izguba časa, prostora in priložnosti, ko pridejo domov pa se
skregajo.
Zaključek
Tale naš blog bi bil v veliko pomoč vsem bogoslovcem v semeniščih,
ker če bi ga od srca, brez napuha, študirali noč in dan, bi ti duhovniki svetniki bili. Ker pa je to le utvara tegale črva,
ker zagotovo škofje tega bloga ne priporočajo, naj je namenjen odvrženim neposvečenim
kamnom, ki so jih zidarji zavrgli. Iz njih Bog Oče zida svoj sveti oltar. In
tako je od vedno, za vedno, in tudi danes je:
Kdor bo pri koritu, ne bo pri Deležu.
Napisano, ker bi rad pomagal tistim bralcem, ki jim ne
morem drugače pomagati, a so iskreni, in se jim oči solzijo, ko jih napenjajo v
ta naša pisanja. Bog je z njimi. Bog je z njimi. Bog je z njimi. So pa tudi
bralci, ki so od hudih duhov, četudi krščeni, in ljubi Gospod, usmili se jih
tisti trenutek, ko bodo imeli vsaj hip slabosti in bo njih ego-poza malce
upadla: udari takrat vanje z Milostno kapljo svoje Ljubezni in jih sesuj v to,
kar v resnici smo: Tvoji večni srečni služabniki. Amen.
PS: Ko sem na spletu iskal kakšno sliko nadangela Mihaela za ta blog, sem se začel čuditi: nič novega nisem napisal, ves svet pozna njegovo vlogo pri prekinjanju zlih vezi. To je zame dokaz, da je današnje pisanje resnično, kajti nikoli nisem o teh stvareh bral (a sem bral precej), ampak mi je Duh pojasnil, in lasten križ ob času.