OSVEŽUJTE SPLETNO STRAN ZA NOVE OBJAVE. Povezava za STAREJŠE OBJAVE je čisto spodaj desno. Ali pa v desnem meniju, ki kaže datum.

sreda, 31. maj 2017

Zaključek bloga, 3/3:


Kdo je najbolj Usmiljen in nas lahko reši?



Že ob petih zjutraj so lipe opojno zadišale in zašumele. Tri dni nazaj sem opazil prvi odprti cvetek, zdaj pa diši vsa pokrajina. Takšno je Božje Kraljestvo - kot ta prvi, drobni cvetek.

Večina jih misli, da je Gospod Jezus mislil - ko je podal primerjavo Kraljestva z drobnim semenčkom gorčice - na to, da iz malega raste veliko, a to je le en, zunanji pomen. Kajti Jezus gorčično zrno uporabi v dveh različnih primerih:

1. Enkrat reče, da je Nebeško Kraljestvo kot gorčično zrno, ki se strahovito razraste. KLIKNI
2. Drugič pa reče, da je prava vera kot drobno gorčično seme. KLIKNI in KLIKNI

Ti dve izjavi sta si navidezno nasprotni: ena govori o brezmejnem ŠIRJENJU, druga pa o brezmejnem KRČENJU, FOKUSU. Obe skupaj nam razodeneta Božjo naravo, naravo Boga Očeta.

Obstaja torej še droben, skrivni in tihi pomen, znotraj prvega, ki se ŠIRI. Ima obraten pomen od širjenja. Mislil sem pisati o tem, skrivnem in neopaženem pomenu, ker pa Gospod ne mara, da se prav vse 'skrivnosti' razlagajo nevoljnim poslušalcem (KLIKNI), bom o tem le vmes kdaj kak cvetek dodal. Ker me sili, naj ga.

Zdaj pa bom pisal o nečem drugem, četudi je Božje Kraljestvo v vsem, kar je Božje.

Kdo je najbolj Milosten?

Rečeno je, in tako tudi je, da je Bog brezmejno Milosten in blag, ter da Mu nihče v tem ni kos. Vendar nam že Stara zaveza večkrat pove, da to ni čisto tako. Že na začetku lahko beremo, da je kak Božji služabnik usmiljenejši od Boga samega. Ker pa Jezus Gospod govori, da služabnik ne more biti večji od svojega gospodarja (delavec od direktorja), moramo, da bi lahko nadaljevali, najprej rešiti ta problem. Takole je rešen:

Gospod je tako zelo Usmiljen, da nam pošlje Svoje služabnike,
ki znajo biti še Milostnejši od Njega.

Torej je Gospod kljub vsemu Najusmiljenejši. Je kot usmiljeni upravnik popravnega zavoda, ki ne popušča domislicam gojenca, delinkventnega mladeniča, a pošlje k njemu vzgojitelja, da se mu ta približa z razumevanjem in lepo besedo. In resnično, povem vam:

Božje Kraljestvo je kot ta poslani vzgojitelj.

Evangelijsko dejstvo

Na hitro lahko zaključimo, da nas Gospod Jezus uči:

Ljubiti svoje sovražnike, a sovražiti svojo družino in sebe,
če želimo biti Njegovi osebni večni spremljevalci v Nebeškem Kraljestvu.

Jezus od nas pričakuje samo tole: Zapusti vse in hodi za Menoj. Zapusti vse, pomeni zapustiti svoj ribiški čoln, mreže ter ostarelega očeta na njem, ter oditi za Njim. Prevod: zapusti tisto, s čimer se preživljaš, pravi Jezus - kajti Bog Oče tudi ptice hrani, pa ne bo tebe? - in se posveti samo še molitvi in delu za Gospoda. Delo za Gospoda pa ni le v svetu in za svet, ampak je v srcu in za Gospoda. Ta drobna, skrita stvar v srcu, ta Cvet Ljubezni, to je Božje Kraljestvo. Vsa zunanja dela so le njegov odmev. A nisem mislil o tem pisati, čeprav sem sprva mislil.

Vse, kar je resnično Božjega, torej NE ODOBRAVA DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA (začetek katerega je veselje do rednega seksa, in nič drugega), kajti posvetna družina ni naša prava družina, prava je namreč Božja. Naša posvetna družina je enaka tistim, ki jo imajo tudi volkovi, opice in divji pujsi. Jezusovi učenci pa so zapustili vse, in odšli le za Njim. Zato so zdaj svetniki. To je VSE.

VENDAR. Vsi niso tako močni, večina ljudi je mečkačev brez pravega poguma, a s kar precej napuha, skritega ali odkritega. Predvsem pa z veliko strahu za preživetje in izgubo tistega, kar imajo na tej Zemlji. Zato so tudi zvijačni, zavistni in zlobni. Prešuštni. A nekateri med njimi si vseeno želijo tudi še Boga. Vendar njihova prihodnost ni in ne more biti svetla, od Luči prepojena in Gospodove bližine odrešilna, kajti Jezus, ki je Gospod, pove:

Prej bo prišla kamela skozi šivankino uho, kot na svet vezani v nebesa.

Pa da ne bo kdo tarnal, da je Jezus nemogočo primerjavo dal: 'Šivankino uho' so poimenovali ena od stranskih mestnih vrat, vrata, ki so bila najmanjša. Skoznje je lahko prišel pešec, ne pa tudi kamela. A kakšen kamelji mladiček bi nemara le lahko prišel skoznje? Gospod torej le ni tako zelo zahteven in popolnoma neusmiljen do mečkačev in kalkulantov, do prešuštnikov? In resnično, resnično, povem vam:

Božje Kraljestvo je kot ta mala vrata, imenovana Šivankino uho.
In še več: Božje Kraljestvo je kot ta kamelji mladiček, ki lahko pride skoznje.
Ali pa pešec, ki gre lahko skoznje, če le pusti svoje kamele zunaj.

Ker je Bog VSE, je Največji, istočasno pa je lahko tudi Najmanjši, v najmanjšem, v najskritejšem, v najdrobnejšem. Če Gospod ne bi zmogel biti tako Največji, kot tudi Najmanjši, ne bi bil Gospod, ampak invalid. Zato je Božje Kraljestvo kot ta najmanjša mestna vrata, Šivankino uho.

Gospod je Največji in je v vsem,
a je tudi Najmanjši in je iskra Življenja v naši duši. 
Zato smo mi Njegove drobne iskre. 
Kdor to doume v srcu, je takoj Odrešen.

Kdo pa je milosten, kadar ni milosten Gospod?

Imamo torej problem. Ta problem je Božji problem, a je tudi moj velik problem: kako pomagati mečkačem in kalkulantom, prestrašenim in ničesar-se-odrekajočim, ki pa vseeno želijo še Boga vrhu vsega? Enaki so sicilijanskim mafijcem, ki želijo vse, tudi tisto, kar jim ne pripada, a potem želijo še Boga, saj jih duše tesnobijo in jih strah lovi. Takih ljudi in vernikov je večina na tem svetu in v naši lepi deželici, kjer bo cerkvá kmalu več kot res vernih duš. Jezus Gospod, ki je Usmiljeni, takim dušam, katerih je največ tudi med bralci tega bloga, ne ponuja nobene rešitve. Enostavno pove, da taki NE PRIDEJO DOMOV, v nebesa. To je torej DEJSTVO.

A če Gospod nima rešitve, vsaj daljnoročne, tudi za take duševne pokveke, ki imajo več src, ne le enega, ne bi bil Gospod. In ker smo povedali, da obstajajo celo bolj Usmiljeni od Njega, nam preostane edino le še to, da si jih poiščemo. Kajti Gospod je tako zelo Usmiljen, da nam pošlje takšne, ki so še bolj Usmiljeni od Njega. Kdo so to? To so Njegovi drobni cvetki, njegova mini-semenčka. Ti velikokrat delujejo v samem svetu, velikokrat pa se družijo v male cvetne združbice, ki pa znajo postati tudi zelo velike. 



Taka združba je:

Cerkev

Cerkev je pretežno posvetna ustanova, kajti ljudje vanjo prihajajo predvsem, da bi si z Božjo pomočjo potešili zemeljske želje in tegobe. Zato Cerkev uči mnoge stvari, ki jih v Evangeliju NI. Govori, da je Evangelij zadnja Beseda, potem pa govori in živi drugače od te Besede. Jezus pogosto uči eno, Cerkev pa čisto drugo. Zakaj je to tako? To je zato, ker je Gospod poslal Cerkev, da je še bolj Usmiljena od Njega, s tem, da se celo sama približa zemeljskemu življenju ter tešenju tovrstnih tegob. Cerkev torej še bolj konkretno sledi Jezusov zgled, ko je bil med nami kot človek, in je sama precej človeška.

Cerkev npr. uči, direktno ali posredno, naj jemo meso, pijemo vinček, se poročimo in izdatno svobodno plodimo med rjuhami - čimveč otrok! Čimveč 'svetega' seksa! Že življenje duhovnikov je urejeno tako, da namigujejo k temu: tudi sami jedo meso in pijejo vino, mnogi pa se tudi poročijo in si storijo otroke, družine. Kar pa je za Božje služabnike, ki so že transcendentni, precej grešno delovanje, kajti te aktivnosti nam ONEMOGOČIJO RAZVOJ LJUBEZNI Z GOSPODOM - na tak način lahko razvijemo le vero. Ne moreš služiti mamonu in Bogu istočasno, ker boš enega črtil in drugega častil, je povedano. Jezus in svetniki nas učijo ali/ali, Cerkev pa nas pogosto uči in/in. To je PRILAGOJENO Božje Usmiljenje za potrebe vrtca:

Ja, dete ljubó, dete sladkó: lahko istočasno ješ kašico, kakaš v pleničko in še vpiješ zraven. Ni problema, ni panike.

Kar je odraslim prepovedano, je otročkom še dovoljeno. To je pretežna karakteristika Cerkve. V Njej je Gospodovo Usmiljenje za zblojeni svet, ki želi imeti vse, ničemur pa se ne zmore odreči. Zato lahko rečemo, da je Cerkev tisti prvi cvetek lipe, ki je kot Božje Kraljestvo.

Namen našega bloga pa je bil …

Namen našega bloga je, po Božji volji, nekoliko drugačen od vsakdanjih namenov Cerkve. Namen našega bloga je, da (skozi čas) iz naroda izvleče tiste redke močne in predane duše, ki:

bodo zapustili vse in šli le za Jezusom in Njegovimi svetimi
ter postali resnični (ne le navidezni) duhovni svetilniki v temi.

V ta namen sem želel na koncu izdati tudi najvišjo skrivnost njihovega delovanja, ki je v 'drobnem zrnu'. A ker čas še ni pravi in ker bo že Gospod vsakemu takemu sam povedal, se blog končuje malo drugače: ne nagovarja več tistih, ki bodo bodoči svetilniki Božje Besede, ampak ga skrbi predvsem skrajna nemoč večine vernikov, ki si želijo Boga, še bolj pa so vezani na svet, sebe, strah in tisto, kar smatrajo za nepogrešljivo, pa je v resnici le navlaka na duši, ki jim onemogoča razvoj duhovne Ljubezni z Gospodom.

Kako njim pomagati? Gospod pravi, da nikakor, Cerkev in Mati, ki ju je Gospod poslal, pa pravita:

Pridite k nama!


Najti Gospoda skozi Cerkev: časovni okvir

Kdor nima moči (četudi misli, da jo ima), ne zmore zapustiti VSE in hoditi za Kristusom, zato ni kandidat za skorajšnje Nebeško Kraljestvo. Njegov časovni urnik je drugačen: ker ne hiti za Gospodom, Ga bo dosegel kasneje. Da pa se vmes ne izgubi, naj služi vsaj Cerkvi. Vse ostale variante so za dušo smrtonosne in pogubne. Ne se predati Svetemu in Njegovim, a tudi Cerkev zanemarjati, je namreč pot demonov, ki bodo že nekaj hipov po telesni smrti hudo obžalovali izgubljeni čas v svojem izgubljenem življenju. In odtlej so odvisni samo še od molitve Božjih duš na Zemlji.

Kdor je torej verski polovičar - če se le da veliko sveta, mamona (denarja in seksa) in nekaj Boga - naj se drži Matere Cerkve in Matere Marije, kajti njuno Usmiljenje je večje od Gospodovega, zato ju je Gospod poslal k nam (kdo je torej najbolj Usmiljen?). Je pa tukaj en problem, ena razlika: čas.

Nikoli nisem razumel vernikov, ki ne HITIJO za Kristusom. Mene je začasni duhovni trening v nekrščanskem okolju naučil, da moram z vso silo iskati Najvišje, še prav posebej v tem življenju, dokler je duša še v mesenem telesu. Kristjani pa se obnašajo kot kakšni budisti: nič se jim ne mudi. Pravzaprav jim ni tako zelo mar priti Domov, ker jim je tukaj dokaj 'fletno'. Računajo na prihodnje reinkarnacije na Zemlji. Četudi kristjan ne sme verjeti v reinkarnacijo, je reinkarnacija Kristusa v svoje svetnike dejstvo: Kristusov Duh se naseli vanje, ker pa so v transcendentnem svetu Duh in Sin in Oče isti Bog, je jasno, da ko se inkarnira Duh, se inkarnira tudi Kristus, živi Kristus. In dejstvo je, da se je Kristus reinkarniral v mnoge svetnike, kot npr. v sveto Favstino Kowalsko in svetega Janeza Marija Vianeja. V Vianeja pa se je reinkarnirala tudi Mati.

Kakorkoli že, nima veze: ko umremo, naša duša živi naprej, a ta gre lahko v nebesa ali pa v enega od ostalih milijonov svetov, od katerih jih je mnogo materialnih. Nekateri si tega zelo želijo, a to je njihova poguba. Vendar pustimo to, nima veze, govorim o neodločnih ljudeh, ki jim je Cerkev edina rešitev:

Ne bodo vsi po smrti odšli v nebesa, ampak bodo mnogo stoletij še vedno živeli s Cerkvijo, preden bodo Odrešeni. V tem je razlika: v času. Naš blog priganja in uči, kako Gospoda srečati še pred smrtjo telesa, lagodne verne duše pa Ga bodo srečale čez nekaj stoletij življenja v Cerkvi in ob njej. Za mnoge to ni noben problem, zame pa je - meni 'kasneje' ne pomeni nič, zato sem iskal Gospoda kar takoj - in usmilil se me je. Tako stori vsakomur, kateremu se mudi. Takšni, ki se jim mudi, so pripravljeni zapustiti vse in hoditi za Kristusom, ki je Bog.

Kdo od šibkih, zmedenih in večno prešuštnih gre vseeno direktno v nebesa? In kako?

Ja, tudi to se dogaja. Če ne sledimo Kristusa z VSEM, kar smo (Prva zapoved), nam torej ostaja Cerkev, a v tem primeru bo Odrešenje za nekaj čaaaasa odloženo. Pa vendar, Gospod je Najusmiljenejši, zato bo Odrešil tudi nekatere od tistih, ki so najnesposobnejši in najzmedenejši od vseh. Kako?

V Cerkvi Odrešenje poteka počasneje, ker še ni razvila polne Ljubezni z Gospodom. Razvila je obredje in zakramente,

a na koncu koncev odrešuje samo duhovna Ljubezen do Gospoda.
In NIČ drugega.

Gospod Mb nadškof so povedali, da lahko daje odvezo od grehov le duhovnik.

A če ta duhovnik ni v Ljubezni z Gospodom, je njegova odveza majhna, če pa je v Ljubezni z Njim, je velika. Kajti če je duhovnik v VERI z Gospodom, je njegova odveza majhna, če pa je v LJUBEZNI z Gospodom, je njegova odveza velika.

In še več, še veliko več:

VSAKDO, ki je v Ljubezni z Gospodom, je z dušo nenehno pri Gospodu, Gospod pa je v Nebeškem Kraljestvu. Takšna duša torej že služi v Kraljestvu, četudi je njeno telo še na Zemlji. To so skrivnosti duhovne Ljubezni, V KATERI NI NITI DROBCA ZEMELJSKIH HOTENJ IN PRIČAKOVANJ. Duhovna Ljubezen ima samo en cilj:

Veseliti Gospoda in Njegove svete osebno.

Zato lahko grehe odveže in duše razbremeni tudi vsaka tista duša, ki ima Ljubezen z Gospodom. Če ima le vero vanj, je njena odveza majhna, če pa ima Ljubezen, je njena odveza velika. To je Kristusov Evangelij in je duhovno dejstvo.

Če odveza in Odrešenje ne bi bili možni tudi po ne-duhovnikih, ki pa so v Bogu, bi bili še vedno v Stari zavezi, prošnje duhovščine za molitve naroda pa bi bile nesmiselne.

In tako hodijo med nami skriti Gospodovi, ki so Gospodova drobna semena v skritem ali v odkritem, ter delijo odveze od grehov na skrit ali odkrit način. Tako drobno seme je brat Yun, ki to dela odkrito, so pa tudi tisti, ki delajo prikrito. Kajti seme kdaj pade na vrh zemlje, včasih pa se zakotali v razpoko, in ni vidno, dokler ne prinese nebeških sadov.  

Zato je zelo pomembno biti PRIPRAVLJEN, četudi si šibek verski dvoličnež in zvitež. Lažnivi prešuštnik v vsem, česar se lotiš. Biti pripravljen pomeni, biti srčno naklonjen tistim, ki prihajajo v Gospodovem Imenu. V takem primeru se nam lahko nehote zgodi, da pristanemo v nebesih, četudi si jih po vseh Božjih standardih še ne zaslužimo.

Kdor pride v nebesa na tak čudežen način, pa bo tam 'odplačal' svoj dolg: služil bo tistim, ki prihajajo vanje, a še niso godni za življenje v Palači, ob Gospodu, ki je Kristus. To je zelo sveto in srečno delo, kajti vsa dela v nebesih so zelo srečna. Tako povedo tiste duše, ki so tam - tistim, ki jih slišijo.

Končna rešitev za verske polovičarje in dvoličneže

Gospod je zares brezmejno Usmiljen: nešteto rešitev nam pošilja. In če ne zmoremo biti ENOSRČNI do Njega, in smo mečkavi do lastnega Odrešenja, nam še vedno ostajata dva rešilna pasova. Prvi je Cerkev in drugi so Ljudje, ki so na poti k svetosti ali so že v njej. Kdor se nasloni le na Cerkev, bo rabil nekaj sto let, kar pa je le nekaj milisekund v večnosti; kdor pa pokaže SRCE kakšni Božji duši in ta Božja duša ZAZNA to srčno iskrico ter si v svoje srce zapiše to osebo, ji bo Odrešenje prišlo nekaj hipov po telesni smrti, lahko pa že pred njo. Zato je zelo pomembno vedeti pomen tegale:

Blagoslovljen, ki prihaja v Imenu Gospodovem
in blagoslovljen tisti, ki mu je naklonjen ali mu celo pomaga.

Kajti, ko se pridružiš Močnemu, postaneš močan in ko se pridružiš svetemu, boš svet. Največja skrivnost je torej v tem, S KOM SE DRUŽIŠ. Če se družiš s čutnimi uživalci boš izgubljen, če pa se družiš - v duhu ali tudi tako – z Božjim semenčkom, se boš postopoma naučil skrivnosti 'gorčičnega semena'. Ker:

Gospod se nam razodeva prav skozi drobna semena, ker je tudi On za naš svet drobno seme. Zadnjič sem potoval skozi pokrajino in ob cesti zagledal Najsvetejšega v podobi drobnega, nepomembnega semena. Ustavil sem in Ga fotografiral, solze so polzele, in ko sem naredil fotko, mi je plamenelo srce, kajti Gospod se je odzval. Slika:




Fotografija prikazuje tudi to, da Gospod deluje nekaj v javnem (soncu), nekaj pa v prikritem (senci). In stebla pred Njim so posušena, mrtva, tista, ki so za Njim, pa so živa, ker jih On ščiti! Aleluja!!

Komaj sem malo prišel k sebi od tega prizora, je bil ob cesti ponovno Gospod, spet v podobi drobnega, a malo manj pozabljenega (rožice!) gorčičnega semena, in ponovno mi je zagorelo srce:





Zaključek

Aleluja! Bil sem srečen, ko sem pisal te bloge. Kar nekaj (46) se jih je nabralo v komaj petih mesecih. 4+6 je 10, Novo Življenje, za kalkulante. Bilo je preko 7500 ogledov, in ravno ko so začeli še naraščati, iz mnogih dežel sveta (Slovenci?), mora priti tudi konec. Kar se mene tiče, bi lahko pisal kar naprej in naprej, ker Božjemu Kraljestvu ni konca, a potem ne bi bilo več drobno seme, ampak poplava, kar pa ne bi bilo dobro. Tudi Cerkev je postala zelooo velika, kot puhla repa, zato ni nič narobe, če se spet skrči na drobno mero.

Božje Kraljestvo teži k širjenju, a Njegova moč je v zmanjševanju.

No, pa sem povedal delček zadnje skrivnosti: biti najmanjši pomeni biti Božje seme, ki bo s svojo smrtjo prineslo veliko plodov. Kdor živi in moli tako, pozna skrivnost v celoti in njegovo srce je Ogenj Življenja.

..........

Še to naj reče, tole revše: kdor je žalosten, da je bloga konec, bo Gospodov; kdor ga je in ga bo bral z veseljem in hvaležnostjo, ter brez zavisti, bo Odrešen. In kdor je sodeloval v njem s komentarji, ne bo nikoli pozabljen, ampak je zapisan v Knjigi Življenja. Aleluja, juhuhuuu, aleluja!! In HVAAAAAALAAAAAA!


DODATEK: 


Ta blog je bil pisan tudi za bogoslovce in bodoče duhovnike, kot tudi za že posvečene. Hudo dvomim, da ga gospodje škofje priporočajo semeniščnikom. Če ga ne, bo rezultat katastrofalen za našo bodočo Cerkev, ker je Gospod prišel nekaj povedat, nihče bedni Jona pa je to zapisal. Hudo, hudo mi je srečati duhovnike brez Boga, živega, osebnega Boga. Na tole sem pravkar po naključju naletel, in se zjokal: 




Obstajajo določeni pogoji, da se lažje približamo Gospodu in se nam razodene. O njih sem obilno pisal tukaj, četudi to še daleč ni vse, in bo pisano še drugje. A bistveni pogoj je Ljubezen, so Jezusove besede, ki sem jih citiral v spodnjem komentarju M.

Bistven pogoj je srečati TISTEGA, KI SE Z GOSPODOM LJUBITA. 

Bog te oživi, naš duhovnik! Ko Jona pride k tebi, si namreč slep, visok, gluh in nem. A vsaj fasade so lepe in zidovje je obnovljeno. Tudi to nekoliko šteje, a le doooolgoročno. Kdor želi srečati Živega Gospoda, mora biti v Cerkvi, potem pa Cerkev na nek način ZAPUSTITI, srečati Gospoda, ter se vrniti v Cerkev, da jo oživi. Vse dotlej boš osamljen, za umret. Kako groznooooo!!!

Ta Jona je svojo dolžnost opravil. Ko otrok zapre usta, mu ni več čokolinota v usta za siliti.


Pa vendar: pošiljajte link našega bloga tem ubogim. 

Naj bo to vaše delo za Gospoda, in Gospod bo videl.

Jezus usmili se nas,
Gospod usmili se nas, 
Kristus usmili se nas, prosim. 

13 komentarjev:

  1. Spremljala sem blog od začetka in se počasi učila, se kalila ob njem, kakšne zapise sem si tudi natisnila in jih znova in znova prebiram. Živost Gospoda je prevzela in preko tebe, Jona, so se prelivale do nas Božje temeljnice in Resnice.

    Jezusovo naročilo, povabilo: Zapusti vse in hodi za Menoj mi prikliče spomin na tisti zadnji prizor iz filma Kristusov Pasijon, ko Jezus vstane in gre. To je zgled odločnosti, zvestobe in vdanosti Gospodu, in greš brez vsega, a v srcu z vsem, za Njim. In to takšno veselje povzroči, da moč.

    Ljudje pa imamo večkrat kot neko zaprto zaslonko na srcu in duši, in nič živega se ne more preliti tako. O, Gospod, prosim Te, da odprtega duha hodimo naokoli, in Te prepoznamo v prihajajočih v Tvojem Imenu, ki jih pošiljaš, kanček Ljubezni podarimo.

    Globoko se zahvaljujem za bloge o Poti Domov, od Svetega Duha ustvarjene izpod tvojih tipk, Jona, ki so kapljali kot nektar v tem obdobju. Minilo je kot blisk teh nekaj mesecev, odločnost, ki je včasih zgledala kot navidezna grobost, v resnici pa je bila Ljubezen Očeta, da nas spravi na pravi tir, spodbuda in navdih v teh blogih pa ostajajo za vedno. Lep pozdrav, v veselje Gospoda in Njegovih drobnih semen živeti, M.

    OdgovoriIzbriši
  2. Veliko pravih besed si napisala, vesel sem; zaradi kakega takega se je Gospod že mnogokrat usmilil celega ljudstva.

    Študij Besede, praviš: prav imaš.
    Zaprta zaslonka na srcu: prav imaš.
    SPOMINJANJE na Gospoda: kako je živel in delal, kaj je povedal, Njegove podobe, tudi na slikah, kipih in v filmih: prav imaš, to je Pot.
    Gospoda veseliti in Njegove, ne pa sebe in druge: prav imaš. Kajti kdor Gospoda veseli, bo vesel, kdor pa svet in sebe vesli, bo grenki do konca sveta.
    In da kdor laja, ne grize: prav imaš. Tudi moj ded je dejal enako kot tisti modri gostinec za mojstra Fabjana: Boj se tistih, ki se nenehno smehljajo! Poglej malo v medije in mnogo je smehljajočih, ki je črni ob njih.
    In res je kot blisk minilo teh pet mesecev, ki so bili polni tudi drugega napornega dela, a pisati blog je čista sreča, kajti kdor tako piše, na Gospoda misli, kdor pa na Gospoda misli, ga Gospod obiskuje. Misliti pa je treba Nanj z Ljubeznijo:

    Jn 14,21: "Kdor ima Moje zapovedi in se jih drži, ta Me Ljubi; kdor pa Me Ljubi, tega bo Ljubil Moj Oče, in tudi Jaz ga bom Ljubil IN SE MU RAZODEL."

    Jn 14,23: "Če Me kdo Ljubi, se bo držal Moje Besede in Moj Oče ga bo Ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem."

    1 Kor 16,22: Če kdo ne Ljubi Gospoda, bodi preklet! Maranata.

    Jaz pa pravim za Pavlom od Svetega:

    MARANÀTHA, pridi, moj Gospod;

    MARANATHÀ, Gospod prihaja!

    Aleluja, in hvala tudi tebi M! Le glej, da raje umreš, kot da skreneš iz tega Tira. Aleluja!


    OdgovoriIzbriši
  3. Tisti, ki ste zapis že prebrali, ne spreglejte dodanega Dodatka zgoraj, v dobro posvečenih duš. Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  4. Hieronim spet piše:

    Hvaljen Jezus !
    Nikakor mi ne gre beseda iz ust, čisto premajhen sem. Nisem se skril ali potuhnil, prosim le Jezusa Kristusa, da bi mi scentriral oko. Ljubim Ga, častim Ga in hvalim, imam Ga v mislil VES ČAS ! Med tem pa mi vse, čisto spontano odpada.

    Umikam se v molitev in samoto sredi sveta, saj le z Njim se počutim domače. Ker so Jezus Kristus in Njegovi moji edini, pošteni in iskreni, katere lahko in z veseljem častim. Vse ostalo pa je vse tako brez veze in puhlo, obremenjujoče, zavajajoče, izmišljeno v naših glavah in naša percepcija sreče, ki le fila naš gnili ego. Ne dam se, nič več, le še Njega poslušam in Njegove, ostalo je zame zavito v težko preteklosti !

    Moje nejavljanje na blog ni strah, niti dvom, niti šlepanje. Le hočem biti z Njim, to je vse. Jona, pravilno poveš: očitno se tenstam . Zakaj me obhaja neka tesnoba ? Strah pred izgubo ? Nočem , ne rabim in sovražim vse materijalne presežke, vse kar ni nujno in kar je posledica pohlepa ali želje po biti viden, sem z velikim veseljem ukinil, raztalal , zmetal stran, niti prodajam ne. !! Kako prav si imel ! In ko samo pomislim, teslo nevedno, kako sem se na začetku bal !!
    Ni to tesnoba zaradi izgube, sploh ne, vendar samo zaradi nekega vakuma,… ne znam opisati. Ta me pa spremlja kot klop. Mi pa hkrati daje VELIKO moč in Ga še bolj kličem !! Čudim se, kako da ne klonem ? Nobeni stvari v življenju nisem posvečal toliko ljubeče pozornosti. evo, jok…. Hvala Ti, Ljubi Jezus !! Ko zajokam, začutim Tebe !! Ni me sram, ker vem in čutim, v prsih, da je ta Milost od Njega.

    Odmik mi uspeva, imam pa takšno okoliščino, da fizično ne gre. In hvala Ti, dobri Jezus, nekateri bližnji so Te sprejeli, kot sem že napisal. Brez tebe, Jona, brez tvoje stroge in ljubeče Besede, ki je od Boga , bi se še sedaj vsi vrteli le okoli sami sebe. Le prenesel sem.
    Ne znam oznanjati mojo vero in ljubezen do Njega, čeprav bi vsakega ki srečam, najraje takoj vprašal: Veruješ v Gospoda ? Tudi iskreno nočem biti v prvi vrsti nikjer. Ali mogoče narobe razumem: prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi ? Joj, to ni napuh, ni ego, ni hinavščina, nič od tega, sploh ne ! Resnično nočem biti viden, le Gospoda prosim, naj me opazi. Predolgo sem imel preveliko željo po svetu, ki se mi sedaj bruha ob pomisli……
    Po zemeljsko imam rad svojo družino, otroke, kakšnega iskrenega prijatelja (ki jih že skoraj ni več) z veseljem jim omenim,previdno in po drobtinicah , o Gospodu in vsak mini znak, da se jih Gospod dotika, je zame veliko veselje. Prihajajo pa čisto novi ljudje, ki pa radi govorijo o Gospodu.

    O, ljubi Jezus, koliko slabega sem si po neumnosti, brez misli Nate, prigaral v življenju. Ko bi vsaj lahko mojo grozno izkušnjo uporabil Zate, ker Si me rešil, preko Tvojega ! Večna hvala ! Ljubi Jezus, naj še ta tesnoba mine, naj Zaživim v Tebi! In naj uporabim to Dobroto ! Mir z vami vsemi !!
    h.

    ps. Sprintal in zvezal bom blog v knjigo. Ostajam z Vami !!!!

    Nisem hotel pisati. Kaj naj pa sploh dodam ? Jaz, mali nevedni, naj cvilim in fehtam ? Pa mi je nekaj reklo: ''daj, Gospod te nagovarja, pogovarjaj se z Njim ! Napiši, nimaš popolnoma kaj izgubiti, lahko le Dobiš ! Le On te lahko reši ! Pa da ne bo, Bog ne daj, Jonov trud zaman ! '' Že sedaj mi je lažje.

    OdgovoriIzbriši
  5. PRVI DEL, ker komentar ne sprejme veliko znakov:

    Oooooooooo, Hieronim je pokazal svoj talent! Pozdravljen!

    Glej, kot rečeno: Pot se začne z enim samim Prvim korakom:

    ZAPUSTI VSE IN HODI ZA MENOJ.

    Ne za menoj, za Kristusom Gospodom Svetim Milim. OK? To je prva točka.
    Druga je, da srečaš nekoga, ki ima Ljubezen z Jezusom in dobiš od njega naklonjenost. OK? To je druga točka.
    Tretja je, da znaš čakati, da postopoma razvijaš željo po uku te Ljubezni, ter da čakaš, DA SE TVOJE ZUNANJE OKOLIŠČINE SPREMENIJO. OK?
    Četrto je, da SE NIKOLI PRIJATELJSKO NE DRUŽIŠ S ČUTNIMI UŽIVALCI, kar npr. radi počno mnogi duhovniki, potem pa jadikujejo v samoti jutra in večera, brez živega Boga - zato si želijo neke druge družbe, ki pa je mešanica medu in britvic.

    In, vidiš, prijatelj, teža preteklosti bo zgubila svojo težo, ker ta teža je karma, kdor pa Ljubi Gospoda in Njegove, je karma zanj jalova, kajti vstopi v Novi čas, ki je Gospodov. Gospod pa je sladki Mir v duši.

    VAKUM: če si prebral link tistega kaplana - tudi on je v vakumu: vsakdo, kdor še ni srečal Gospoda v svojem srcu tako ali drugače, je še vedno le tehnični vernik, mehanski, in je v vakumu. Problem vakuma je, da ga hitro zemeljski duhovi zapolnijo. Ker vakum ne obstaja v vesolju: vse je zapolnjeno z nečim. In za našo dušo je enako: če v njej ni Živega, so pa zemeljski duhovi.

    Problem hoje za Kristusom je v tem, da je moč sveta strahotna in ima dve morilski lastnosti za dušo: ena je, da človeka prekrije z pregrinjalom duhovnega NEZNANJA, druga pa, da ga z verigami PRIKLENE NA SVET. Svet pa je seks, denar, boj za preživetje. Zato je tisti, ki v Ljubezni ne služi Gospodu osebno, V HIPU vržen le še v boj za preživetje na zemlji, z nenehnimi grenkobami in tesnobami v sebi. Četudi je celo duhovnik.

    OdgovoriIzbriši
  6. DRUGI DEL:

    Ne pozabi pa, kar smo tu že pisali, katera je največja Ljubezen od vseh: to je Ljubezen v razdvojenosti od Svetega. Takrat bodoči svetnik joka in joka od navidezne ločenosti od Kristusa. Ti si zdaj delno v tej fazi, ki pa lahko taja vse do telesne smrti. Vsakdo je drugačen, a za tega Jono to ni opcija, ni dovolj močan za tako dolgotrajno Ljubezen, zato je vedno hotel vse ali nič in je tudi vse dal: srečati Gospoda ZDAJ. Kdor Ga želi srečati že zdaj, naj zapusti svoj ribiški čoln in vse na njem in stopi za Kristusom, z željo, da Ga v Ljubezni veseli in Mu služi na veke vekov amen.

    Vendar, kot praviš, te fizične okoliščine omejujejo. Najbrž moraš za koga skrbeti. Vse Cerkve sveta govorijo, da to ni ovira, da imaš lahko družino in istočasno Boga, a taki nikoli ne srečajo Gospoda v živo in le na 'suho vero', mehansko, se lahko rinejo naprej.

    Kajti, resnično resnično povem ti:

    Moraš oditi, da se lahko potem vrneš kot Nov.

    A mi ne moremo kar zapustiti, če karma za to še ni zrela: ne moremo npr. zapustiti majhnih otrok in hoditi za Bogom. Ne, najprej je treba poskrbeti za vsa tista bitja, ki so odvisna od naše nege. To je DOLŽNOST. Zato sem ti rekel, da si daj nekaj let časa. A če medtem nimaš STIKA z nekom, ki to je naklonjen, boš sedel na plehnati strehi in si spet želel neke družbe, za katero zdaj že veš, da ne prinaša ničesar duši.

    Zakon in družina je za tiste, ki se ne obvladajo, je povedano v mnogih religijah. Imaš duhovnike in menihe, ki zapustijo svet, ker pa se ne obvladajo, končajo v objemih in spolnosti, potem pa iz tega delajo neke alternativne religije. Pravijo, zblojeni kot so, da je takšna pot enaka meniški, puščavniški. To avto-hipnozo obvladajo do take mere, da še druge prepričajo v tak način, in sveti Peter v 2 Peter 2,17-22, za njih pravi:

    "To so presahli studenci in oblaki, ki jih goni burja. Zanje je pri-hranjena črna tema. Govorijo napihnjene in prazne besede in z razuzdanimi poželenji mesa zvabljajo take, ki so se komaj izmaknili ljudem, ki živijo v zablodi. Svobodo jim obljubljajo, pa so sami sužnji pokvarjenosti. Kajti človek je suženj tega, čemur podleže. Če se namreč tisti, ki so po spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa zbežali pred omadeževanostjo sveta, spet zapletejo vanjo in ji podležejo, so končno na slab-šem kakor na začetku. Za take bi bilo bolje, če ne bi spoznali poti pravičnosti, kakor pa, da so jo spoznali, a so se kljub temu obrnili proč od svete zapovedi, ki jim je bila izročena. Take doleti, kar pove resnični pregovor: »Pes se vrne k lastnemu izb-ljuvku«, in »Svinja se okopa, pa se spet valja v blatni luži.«

    Človek je torej suženj tistemu, čemur podleže. Božji ljudje pa niso sužnji nikomur in ničemur, ker so veseli prostovoljni večni služabniki in spremljevalci Gospoda v nebesih.

    Sledi še tretji del.

    OdgovoriIzbriši
  7. TRETJI DEL:

    Ne želiš biti viden? A ostajaš med tistimi, ki te poznajo že desetletja? To ni mogoče. Kdor je resničen, ima samo eno pot: oditi od tam, kjer te dobro poznajo, ker ti znana okolica hudo preprečuje, da bi se resnično spremenil. Ljudje so črni magi, ko se gre za duhovno rast: ker sami ne zmorejo, še drugim ne privoščijo. Zato je Jezus, ki je Kristus, dejal, da v družine prinaša meč razdora: eni ga bodo sledili, drugi pa ne. Pri tebi pa je prinesel Cvet združitve družine, kar je ideal cerkvenega življenja. A če duša želi iti DO KONCA, do Gospoda, ker ima še vedno vakum v prsih, ne sme pričakovati, da bodo vsi sposobni in željni tega. Kajti eni se iz nič dvignejo do družinske vere, drugi pa od družinske vere do služenja Gospodu v nebesih osebno. To sta dve različni stopnji: eden postane kristjan, ker se je spreobrnil, drugi pa je že kristjan, a se dokončno Spreobrne v Kristusu Gospodu, amen. Ti dve sorti po navadi težko dnevno skupaj sobivata, lahko pa sodelujeta. Kot bi morala Cerkev sodelovati s tistimi meniškimi dušami, ki so v Gospodu, če bi hotela biti Plemenita in Plamenita. Puščavniške duše v Gospodu pa ne potrebujejo sodelovati s Cerkvijo, da bi lahko služile Gospodu osebno, saj so že članice Gospodove nebeške Cerkve. A ker imajo Usmiljenje, pomagajo Cerkvi, kolikor je Cerkev zmožna kaj sprejeti. Kajti Cerkev mora živeti do konca sveta, da služi kot porodnišnica, vrtec in OŠ za mlade duše.

    Praviš, da še ne znaš oznanjati svoje vere, imaš jo pa že. Zato, da se dvigneš na nivo oznanjevalca potrebuješ dvoje: srečati Gospoda v svojem srcu in preštudirati le eno ali dve ali tri Božje Knjige. Te pa v popolnosti. Potem si goden, da oznanjaš svetu. Ta Jona se je vedno smejal, ko je slišal, da je tisti, ki sreča Gospoda, svetovni učitelj. Ta Jona je srečal Gospoda in Ga nenehno srečuje, a da bi bil 'svetovni učitelj' - kakšna traparija!! To je pa res smešno! Potem me je pa pretreslo, ko sem ta blog začel pisati, in videl na nekem kazalcu v orodju bloga, da ga berejo mnogi ljudje iz vsega sveta: Hmmm, čudna so Božja Pota, le kdo jih lahko razume?? Postal sem zelo ponižen, ker sem resnična nula.

    Glede tvoje tesnobe: dva izvora ima, ko vidim tvojo dušo:
    1. so tvoje stare navade podzavestnega razmišljanja, ki so še vedno pogosto v prepirljivih svetovih našega duha, a se tega očitno sploh ne zavedaš,
    2. in so duše, ljudje, ki si jim v življenju storil veliko krivico. Ta dolg še ni odplačan, četudi je tvoj dušni dolg nenehno brisan po Božji Milosti. Vendar so duše, ki so tesnobne do tebe in te niso pozabile. Nič ne moreš proti temu, ker je bil greh prevelik. To lahko samo trpiš, se v duhu opravičuješ, moliš zanje ter se POPOLNOMA VRŽEŠ V NOVO ŽIVLJENJE, seveda postopoma. Kajti, resnično, resnično povem ti:

    Ko bo svet pozabil nate, bo konec tvojih tesnob. Svet pa hitro pozabi na nekoga, ko ta postane Gospodov večni služabnik v nebesih, četudi je še na zemlji.

    Tudi meni je lažje, ker si končno videl Očetove oblake, ki so se ti začeli zgrinjati, ker še preprostega "Hvala" nisi zmogel. Koliko blagoslovov gre mimo takšnih duš! Ker Gospoda nič ne boli bolj kot tiste trpeče duše, ki ne sprejemajo Njegove Ljubezni, ki prihaja, da bi prenehale s trpljenjem.

    Dragi Hieronim, tesnob si si sam kriv, tudi zaradi čudnega obnašanja, ko ti nekdo, lačnemu, kosilo prinese, ti pa vzameš, a ni več glasu od tebe. Pomisli, da lahko kar nekaj Božjih bere te naše spise, in se začne jeziti nate, če si tak gumpec. Potem pa imaš tesnobe, ki niso tvoje, a potem so tvoje.

    Vesel! Računaj pa, da nisi več rosno mlad in imaš manj časa kot kak mladi, da izpopolniš Pot in postaneš Pričevalec, katerih je danes zelooomalo: Pričevalec Živega Boga v lastnem srcu in v nebesih. Amen.

    OdgovoriIzbriši
  8. Hieronim:

    Hvala, hvala, hvala, tako sem vesel, da mi kdo iskreno pove, kar mi gre. Da si si vzel čas in mi izčrpno odgovoril, me zbezal iz luknje... Da sem bil, jaz mali in grešni, lahko vmes med pisanjem bloga, kakšen navdih pri pisanju. Take odgovore lahko dobiš le od Božjega ! .. O, ljubi Jezus, mar Ti je zame...
    Prebral sem le 2x, nimam besed.... Med branjem mi je srce razbijalo in celo telo drgetalo. Stiska v grlu od Milosti in MOČNE volje, da tečem naprej po Poti ! Končno postajam, in to prvič v življenju, zares MOČAN !! Ah, ni besed,.... Le ZANJ !! Aleluja !! h.

    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala Jona, kar pišeš so Besede Duha in tresejo, so kot puščica, ki zleti in nikoli ne zgreši. Vzeto v srce, kar si na koncu zgornjega včerajšnjega komentarja podal. Držati se Tira, zelo močno, in to me spomni na eno sliko bloga, ki mi je zelo ljuba. Tu pa je še nekaj, napotek za delo naprej, tega sem se razveselila - ko se je blog končal, se je praktično na nek način začel, s tem, ko bodo ti zapisi, prepleteni kot venček travniških rožic, ki smo jih kot otroci radi spletali, poromali do tistih, ki so žejni živega Gospoda.

    Presenečenje, Hieronim se javlja, lepo - in spodbuda je Hieronimu prišla, kar pišeš v odgovor njemu velja za vse nas, te tri dele komentarja šla večkrat čez. Ko že človek vse zapusti in gre za Jezusom, pa brez tega blagoslova in naklonjenosti nekoga, ki je v Ljubezni z Njim, nikakor ne napreduje več, kot bi nekje obstal, še huje, lezti začne nazaj v turoben svet.

    Zato se zelo strinjam, ko pišeš, da bi se tudi Cerkve oplemenitile in oplamenitile, če bi take ljudi poslušale, brale in če drugega ne, bi delujoči v njej na skrivaj prebirali zapise in razmišljali o njih. In so zapisali škofje in ostali v Slovenskem pastoralnem načrtu, Pridite in poglejte (PIP), da so Svetega Duha za pomoč prosili, namen pa je, da se z novo gorečnostjo vabi in spremlja brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka …(PIP 59). Za zavetnik te nove evangelizacije pa so zbrali bl. Antona Martina Slomška. On pa je spoznal: »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti.« Goreti v ljubečem odnosu z Gospodom. Zgleda, da njihove priprošnje k njemu niso bile zaman. Zapisi bloga govorijo le Gospodovo živo besedo za ta čas in nič drugega, a na izkustven, avtentičen način. No, tako bi sama storila in se učila.

    Pretresla je izpoved duhovnika na linku, in upam, da bo ta iskreni kaplan bral te vrstice bloga. Le kam bo takšna duša na strehe hodila, prepuščena vetru in soncu, v samoti, ko se iz vsega porodi želja po nekom in mu pokazati prvi poljub. Nikar, nikar, oči v minljiv svet bleščič pogledujejo in se na koncu še zaljubijo, z deklino odidejo in od takrat samo še razklano in žalostno živijo. A Gospod je dober, ko je link na njegov blog podal, in ga s tem povabil k sebi na gostijo. Da si le še Njega bližine želimo in tistih, ki Ga ljubijo.

    Aleluja, lep pozdrav, M.

    OdgovoriIzbriši
  10. Hieronim, me veseli! Drgetal med branjem = spirit words. Prava duša takšne besede govori, in le po takšnih kakšnega kaj strese, kakšnega spreobrne in kakšnega omedi. Večini pa je to le kvakanje. Nadaljuj. In opazi, da se ne odzivaš kaj dosti na posamezne zapise, ampak imaš polno problemov sam s seboj. Meni je to všeč, da sva lahko malo pokramljala in se je blog še malo razvlekel in še kdo kaj doučil. Pa dobro nadaljuj in vedi:

    Tukaj sem pisal o tem, kaj lahko mi storimo, da srečamo Gospoda, a to je le naš del; drugi del pa doda Gospod - od Njega je vse odvisno. On kliče in izbira med tistimi, ki se odzovejo. Večkrat v življenju sem mešal ljudi: tiste, ki so veliko obetali, sem dal med obetajoče, tiste, ki so pa malo, sem dal med neobetajoče. Potem pa se vedno zgodi, da so prostovoljci kot počeni glineni lonci, revčki pa so kot rostfraj posoda. Zdaj jih že lažje ločim: kdor je od Boga poslan,

    NE ODNEHA

    ne gleda na vse; kar nekaj se znova in znova pojavlja, in mijavka in malo praska, in čas pokaže, da je ob njih NEKAJ, NEKDO, da so v Načrtu.

    Pa vesela aleluja Hieronim in tudi tebi hvala!

    OdgovoriIzbriši
  11. Pozdravljena M! Oba sta istočasno pisala, in oba o nekem tresenju - Božja elektrika? Res, kot praviš - brez naklonjenosti nekega naklonjenega, ni poti. Dobi se s KONSTANTNOSTJO IN ISKRENOSTJO. Večina pa so kot domači mački: ko so lačni, se vijugajo okoli nog, ko so siti, pa te še pogledajo ne, ko se srečata sredi vasi. Takim pa Gospod ni naklonjen kaj dolgo in padec jim pripada, da se česa naučijo. Ker mislijo, da so kar sami sebe pokonci držali. A na Poti te lahko drži le iskreno srce, ponižnost in nekdo, ki Ljubi Gospoda. Četudi je že telesno pokojni. Brez takih dobrotnikov se tudi ena vrstica našega bloga ne bi izpisala. Brez takih dobrotnikov se vsakdo nazaj v svoje turobno črevesje preseli in tam ždi. Zato pa tako boli pogosti nemar ali celo aroganca katolištva do svetnikov, četudi so uradno čaščeni, a obredno čaščenje je nekaj, čaščenje v lastnem srcu v intimi pa je Resnica. Da ne govorim o tistih kristjanih, ki ne priznavajo svetnikov - ubogi so, ker zavračajo 80% Gospodove pomoči.

    Tvoj predzadnji odstavek pa boksne: priklanjam se pred teboj do tal! Resnico govoriš: PIP je nekakšno kolektivno razporejanje odgovornosti in čakanje, če bo morda kdo le dal gol. Zato ne deluje kaj dosti. Pravi PIP se takole izvede: od škofa dol in od revčka navzgor. Škof, ki bi prebral PIP, bi moral zakleti, odvreči lepe halje, ostati le v habitu, in z Božjo silo, skorajda srdom, iti po konici noža. Druge poti NI. Enako pa od spodaj navzgor kak revček. No, kakega revčka vidim takega, gospodje škofi pa so še v fazi: " O Bog, kako bi prišel na vrh Triglava le po dolinah se sprehajajoč??" Nikaako, brate! Vse jih cenim, dobri možje so to, dobro povedo na krizmenih mašah, a ... Enega pa je Gospod izbral; takrat pa sama veš, kako to gre: hočeš-nočeš-boš! On to sluti, a želi, da bi šel grenki kelih mimo, pa ne bo šel.

    Dobro poveš: povabljeni so na Gospodovo gostijo, a ker sami gostijo, niso dovolj lačni. Tudi mene se je dotaknil duhovnikov zapis, še posebej, ko sem gruntal, da je dandanes zelo težko kakšno dozorelo dobiti za PRVI poljub - le kakšna dvanajstletna ga morda še ni doživela - to pa seveda ne gre. PRVI je pač zelo velik ideal v teh časih. No, malo se šalim, naj mi ne zameri, to je strah zanj, ker je pred padcem. Duhovnik ni nič izzvzet iz narave Poti Domov: vsakdo mora iti skozi stiske samote in dvome, a če takrat zaide na grdi internet ali med rajajočo mladino ali čutne uživalce, je le demon, ne pa duhovnik, ker duhovnik se ne postane s končano šolo, ampak z zorenjem v Bogu, a pod križem. In resnično, povem vam:

    VSAKRŠNO DELOVANJE V TEM SVETU JE JALOVOST, ČE SE NE KONČA Z LJUBEČIM PREDANIM SLUŽENJEM GOSPODU OSEBNO.

    O tej kategoriji pa današnje krščanstvo ne ve NIČ. Služi le sebi in ljudem, učeč, da služi Jezusu osebno. Da je to eno in isto. Drugo zapoved se trudi oživeti, a na Prvo pozabi, ki je Bog. In ker tisti, ki služijo svetu in sebi, v sebi grenijo; tisti, ki služijo Gospodu v Ljubezni, pa so v sladkosti; je bil tukaj duh razločevalec v gosteh.

    Pa hvala ti M, le glej, da ostaneš na Tiru, tudi za ceno življenja. Kajti kdor izgubi življenje v Gospodu, ga najde, Življenje, kdor pa ga izgubi brez Njega, ga izgubi zares. Aleluja s teboj in tvojimi!


    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Oživljena, spremenjena, v totalu odločena za Gospoda po živi Božji besedi tukaj, AMEN.

      Hvala Tebi Kristus, aleluja, lep pozdrav, M.

      Izbriši
  12. To je beseda, vredna duše!

    Po kitajsko je Jona Yun, ti pa si - Yuna. Bog je velik.

    https://www.youtube.com/watch?v=CDdvReNKKuk

    OdgovoriIzbriši

Komentiranje je zaključeno, blog ostaja iskalcem v študij in blagoslov.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.