33+7. Pogovori na vprašanja

In dodatek 

                                                                                                                                                     splet

Hieronim v komentarju prejšnjega bloga piše:

Pozdravljen, Jona! Čeprav si mi svetoval, naj počakam, sem moral napisati, saj čutim ogromno resnost ob tem Navdahnjenem zapisu. Od same objave do tega trenutka, večino časa premišljujem le o tem.

Živijo prijatelj! Ne jemlji mojih odgovorov osebno, a tudi osebno.

Nisva se čisto razumela: rekel sem, da počakaj tri leta, preden začneš javno in glasno oznanjati Gospoda oziroma Ljubezen z Njim. Do takrat pa se uči, in Gospod te bo učil, a ne zapravljaj časa le s čakanjem na te bloge. V tvoji fazi, ko posreduje Gospod, se učenje odvija z raketno hitrostjo. To sem povedal. Da pa ves čas 'le o tem' premišljuješ, pa je lahko le po Svetem Duhu. Hvala Tebi, Kristus!

Ker sem bil vzgojen kot tradicionalni kristjan, se mi tu pojavljajo vprašanja. Čisto zaupam, Jona, tebi in Svetemu Duhu, toda vprašanja in zvedavost se pojavijo, NIKAKOR pa ne dvom.

Ne opravičuj se, ampak SPRAŠUJ, sicer ne bo nič iz tega velikonočnega jajčka zraslo. Saj ne boš spraševal, da bi se natezal in svojo svetost kazal, ampak da se stopiš skupaj z Besedo: da Beseda postane ti in ti postaneš Beseda. Zato ti hvala za vprašanja.

'Tradicionalni kristjan' pa zna biti problem, a ga bomo rešili, po Gospodu. Tradicionalni kristjan nenehno opreza, kje je herezija, kje je zabloda, kje je sinkretizem, kje je malikovanje, kje v resnici hudi duh deluje … A vse to je le religiozni duh stražar, ki hudo merka na religijo, istočasno pa je nesposoben hoje za Kristusom, razen po mehansko. Zato je ta duh stražar v neki fazi pravzaprav hudi duh, ki Svetemu Duhu onemogoča šepetanje, zdravljenje in podučevanje primernih. Tega duha se znebi le tisti, ki stopi na končno Pot, ki sledi Evangeliju: v služenje Gospodu z Ljubeznijo.

Bil sem krščen kot dojenček, star nekaj mesecev. Verjamem, da se je gospod župnik potrudil in starši tudi in zame zmolili molitve odpovedi hudemu duhu. No, kot vsak človek, sem se počasi nafilal z grehi, zaradi česar sem pozneje zavestno in z trdno odločnostjo sprejel, po Božji Milosti, Resnico kot edini smisel življenja na tem svetu. Izbral sem Življenje, hvala Ti, dobri Oče!

Začetek kot vsi ostali. Konec pa bo drugačen.

Vprašanje:

Ali je po vsaki vnovični odpovedi grehu opravljen ponovni Sveti Krst?

To vprašanje je IZJEMNO. Četudi se ga ne zavedaš. V njem je vse, kar je Novega Življenja. Le kdo lahko to razume, kajne? A to je veliko znamenje, da te Gospod vodi in Ljubi, osebno. Težko bodo materialni teologi razumeli tole, še posebej, če jim je edina evharistija tista od Cerkve dana. Naj bodo potrpežljivi z mano in samimi sabo. Poglej Hieronim:

Biti vernik ali biti ljubeči Gospodov služabnik, sta dve popolnoma drugačni stvari. Eno je začetna faza, drugo pa KONČNA. In že sem pisal, da vsak od takšnih ljudi spozna,

da na koncu ostane samo Gospod.

In jaz vedno dodajam: In Njegovi sveti, v nebesih in še na zemlji. Ker Gospod pričakuje, da ob zadnjem koraku na duhovni Poti zapustimo vse, in se predamo samo Njemu, v sladkosti srca in neopisljive miline ter zvestobe, je jasno, da nas v tej fazi Gospod Jezus hrani neposredno s svojo duhovno evharistijo. O vsem tem bi lahko knjige pisali – a le kdo bi jih bral in razumel?? Lahko pa sledove te Resnice najdeš v zgodbah o svetnikih, ki jih Gospod na tak ali drugačen način obhaja v duhu, na običajnim ljudem popolnoma neviden in popolnoma nedoumljiv način. Gospod Jezus Kristus je vse in zato za svoje predane duše stori vse – tu ni nič nemogočega. Zato hrani tudi tiste, ki ne morejo v cerkev, recimo da umirajo v frontnem jarku razmesarjeni, z ljubečo mislijo Nanj.

Se pa zgodi, da tudi najsvetejši, živeč v fizičnem telesu, včasih nehote pade. Če so to NEHOTENI padci in če človek ni več vezan na svoj greh, Gospod takšni zvesti duši in prijatelju takoj odpušča in ga Prenovi. Nikakršne karme ni od takih grehov, če smo Gospodovi najnižji, a najbližji. Seveda mnogi, ki to vedo, hudo zlorabljajo to dejstvo, pri tem pa pozabljajo, da jim Gospod ne odpušča več, ker so že zdavnaj začeli služiti gnusnemu. Še huje: Gospod je do takšnih hinavcev skrajno zadržan in samo velika kesanja jih lahko rešijo. To so dejstva, tudi v Pismu so zapisana.

Če pa pade njegov najbednejši, a zvesti, in se tega takoj zave, ter se vrže pred Gospoda v solzah, se zgodi, kar si napisal Hieronim:

Ponovno se zgodi sveti krst, in ne le to, ta krst je za 100 običajnih svetih krstov. Takšni krsti se včasih dogajajo celo džaurom, nevernikom, npr. muslimanom, ki v obupu kličejo Alaha, odreši pa jih Jezus Kristus: v hipu so vsi dolgovi odvzeti in je Milost dodana. Komur se to zgodi, postane veliki Gospodov znanilec.

In ne le to, še veliko več: kdor je Gospodov resnični ljubeči služabnik, je 'evharistiran' nenehno, vsak dan, mnogokrat dnevno. Kadarkoli se spomni na Gospoda ali svetega, in zajoka, zapoje, se vrže po tleh ali ga nemočno slavi - vedno je nanovo krščen in nanovo z nebesi obdan. Aleluja! Gospod je velik! Le ponovno in ponovno ne sme zavestno grešiti – potem bi bila taka prej srečna duša hudičev vajenec, in še preden se zave, bo gledal peklenska vrata, kjer je veliko preračunljivih hinavcev.

Govoril sem o nujnosti vsakodnevnega petja Imena ali molitve, vsaj dve uri, ali po kosih, in takrat se navadno ne dogaja nič posebnega: preganjajo nas misli in morda spanec, še na uro gledamo, a rezultat se začne kazati v vsakdanjem nevsakdanjem življenju: Gospod nas začne OBISKOVATI NENAPOVEDANO skozi mnoga dnevna znamenja, ki nas sesujejo od Ljubezni. In resnično, prav si povedal:

Vsako tako Srečanje je Novi krst.

Le kdo to ve, le kdo to razume? Pa vendar nas svetniki k temu učijo že od nekdaj.

Nevarno se mi zdi, da sam prosiš Gospoda za posredovanje nadangela Mihaela, ker lahko nehote pride do zlorabe Njegove Milosti, saj kot grešnik si okužen z demoni, ki so hinavski in zviti. Mislim, (zopet jaz mali) da je potrebno pred tem opraviti test volje in namere, ker če se zares ne odločiš in prosiš Jezusa Kristusa za pomoč, bodo nastale kmalu še večje težave.

Tvoji pomisleki so zelo smiselni, ker si pomešal v golaž dve nepomešljivi zadevi. Če pa človek ne meša zemlje in Božje sladkosti, je tak pomislek nepotreben in je znamenje, da je religiozni duh stražar, ki transcendence ne more razumeti, prisoten in živ. Ven z njim!

Razlaga, prijatelj:

Računaj, da je to molitev daroval Duh, in sam veš, KDO je ta Duh. In če molitev natančneje prebereš, lahko opaziš prvi stavek:

Ljubi Gospod Jezus, prosim Te, pošlji k meni svetega nadangela Mihaela, z ostrim mečem odrešitve.

Gospod torej stori in Njega smo prosili. OK? Nič nismo sami počeli. Poklicali smo Najvišjega, če bi bil tako dober in nam poslal Svojega svetega služabnika. In Jezus že ve, kaj dela, če na prošnjo tako stori.

Praviš, da so hudi duhovi hinavski in zviti, kar je res. Pravzaprav je tvoj pomislek smiseln tudi iz drugega zornega kota: magije. Magija poskuša obvladovati in komandirati nekaterim naravnim silam, elementom, pri tem pa je mag hitro v nevarnosti, da je hudo prevaran, ker je v njem zemeljski ego in če ni izjemno močan. Pa tudi če je močan, bo na koncu grozljivo prevaran. Tvoj pomislek torej vsebuje to noto, ta pridih, ta zadah, to krivo vero:

Da obstaja možnost, da bi kdo zlorabil Božjo silo, Boga, nadangela.

Da bi prišlo do 'zlorabe Njegove Milosti'. Kot da je Bog kak salamander, gnom, favn ali povodni mož? Takšno razmišljanje je zmotno, če bi ga kdo vzdrževal predolgo pa grešno, pri tebi pa je del uka trdnosti na Poti. Poglej, prijatelj, Dobrega ni moč zlorabljati. Kako bi lahko kdo Gospoda zlorabil za slabo? Kdo lahko Gospoda komandira?? Morda ti pridejo na misel zločini vernikov in Cerkva, a oni niso zlorabili Gospodovih Milosti, ampak Njegovo zaupanje, ker so sprejeli hudikove skušnjave.

Naša molitev je popolnoma konkretna: prosi za točno določeno stvar in to se zgodi, če Gospod tako hoče, ne mi. Mi le prosimo. Ti pa razmišljaš takole: nekdo bi lahko poklical sv. nadangela Mihaela, potem pa bi Ga poslal glave sekat. Vidiš, to NI mogoče. Kajti nadangel samo Gospoda posluša, ne naše idiotizme. Vsako nebeško bitje se pred tem z Gospodom posvetuje. Gospod pa je Ljubezen. Duhovne Ljubezni pa ni moč zlorabiti, ker je to največja Sila vseh sil.

Tvoji pomisleki so še kako smiselni iz enega drugega stališča, ki si ga zaznal v mojih zadnjih pisanjih, ko sem omenil, da vsega žal ne smem zapisati, ker tudi hudi to berejo. A problem tiči drugje: ne v tem, da bi kdo lahko Dobrega zlorabil za slabo, ampak da ne bi zli zavistni ljudje (tudi krščeni) zapadli v dve peklenski pasti:

1. Z opravljanjem nekih 'dobrih del' bi v resnici svojo dozdevno svetost svetu prodajali. Da ne padejo tako globoko, je bolje, da ne vedo nič.

2. Lahko bi skušali nevtralizirati določene POSTOPKE, ki jih je Božji sluga naredil v dobro ubogih, zato, da bi lahko zahrbtno napadli tega slugo in svojo 'svetost' prodajali, ali pa ubogim slabo delali. Ter sami padli v peklenska stanja.

Zaradi tega, ker so mnogim nespametnim v skušnjavo, so mnoga Božja zdravila v skrivnem, četudi bi jih lahko vedeli vsi in vsakdo. Ker pa je pol človeštva in več kajnovskega, to ne gre. Če hudi deluje v skrivnem, tudi Gospod zna delovati še bolj v skrivnem in odreševati duše v skrivnem, če je tako dobro zanje, ali v javnem, če je tako dobro zanje.

Na to te mora obvezno, po Gospodovi milosti, pripraviti nekdo, ki nosi Gospoda v srcu. Sam okuženi človek to težko izvede, črni nastavlja prebrisane pasti. Čute obrača stran od Gospoda in jih usmerja v svet, z obljubami po miru.

Imaš POPOLNOMA PRAV. A moraš ločiti nekaj: v lekarni lahko vsakdo kupi lekadol ali propolis, antibiotike in druga resnejša zdravila dobiš le na recept, z receptom in osebnim dokumentom ter podpisom pa lahko dobiš kakšne opijate (npr. za hude bolnike z velikimi bolečinami). So torej različna zdravila. Vsakdo lahko kliče na pomoč Gospodu kolikor želi in kolikor ga je volja: v tem ni nobene nevarnosti. Kdo pa bo klical zanj, če lahko kliče? Zmatrani duhovnik ali pišmevritična žlahta? Morda površni prijatelji? Duhovniki so v hudih slučajih po mojih izkušnjah izjemni 'izogibniki': nikomur niso nič, ko hudi duh razbija njihovega vernika ali ko jih prosiš Božjega mnenja o nečem Božjem. Le mirijo, da bo še vse dobro, in to je to. Kdo bi jim zameril, ni vsakdo za vse. Zato je najbolje:

Kliči, kliči, kliči Gospoda, kriči za Njim, Jezusom, prosi Ga pomoči, če ni nekoga, ki bi ti pomagal. Kdo ti bo pomagal, če ležiš nekje ranjen vkleščen, in ni nikogar daleč naokoli? Kliči Gospoda in On ti bo nekoga poslal ali te rešil ali Odrešil. Tistemu, ki pride, pa povej, kaj te tare. Glej Hieronim: takšna je tudi naša molitev sv. Mihaelu.

Ali je ta molitev možna tudi za koga drugega? Veliko je krščevalcev, zdravilcev v Božjem Imenu, izganjalcev in eksorcistov. Ni pa veliko uspešnih (daljnoročno), ker obolelim in napadenim ne predstavijo moč Svetega Duha, Božje milosti in Boga samega, s tem pa ne vzbudijo Ljubezni. Zopet razmišljam, itak da omejeno, pa vendar : stare vezi se v hipu aktivirajo, če nismo v Svetem Duhu. Takoj, ker črni je na preži non-stop.

Ja, itak. Pa ne boš razbitega zato v jarku pustil? Kdor preži po jarkih, da bi pijancem pomagal in je to njegova profesija, je malo čuden, če pa naletiš na razbitega – ga ne boš pobral? Koliko sem jih pobral in nekaterim tudi življenje rešil: pod srce zabodenemu, v stopnicah razbitemu, v snegu zmrznjenemu, v glaževini na cesti ležečemu. Komu pa sem drobiž dodal, da si je flašo vina kupil, kaj pa čem? Sem bil daljnoročno uspešen? Komu mar! Glavno je, da niso pred menoj umrli. Tudi duhovno sem pomagal, pa so zacveteli, potem pa hudega zajahali in odfrleli nujnim izkušnjam naproti. Glej prijatelj: fizično je lahko pomagati komurkoli, da pa bi h Gospodu vodil kogarkoli pa je oslarija na kvadrat in je greh do Njega in do naših patriarhov, ki tega niso počeli, saj je Gospod le enega sokrižanega s seboj v raj vzel, ne oba, in tudi noben apostol niti Jezus niso molili za Judo Iškarjota, četudi je bil 'njihov', sicer ne bi samomora storil. Današnje krščanstvo pa moli za vse in ljubi vse, še najbolj pa samega sebe in denar, zato pa je tam, kjer je: domala nikjer.

Se pravi, misliti na Boga ves čas.

Aleluja, Hieronim, aleluja! Ti veš, ker je Gospod s tabo. A to zmore eden od milijona. Tisti, ki je vso šolo sveta dal čez in mu je duša izmučena od sledenja lažnih odrešenj ter sreč, ki se vedno končajo v grehu in trpljenju. Ostali pa morajo malo nazaj v pekel iti pogledat, če je tam res vse tako zoprno, ali ni.

Kako je pa s krstom recimo pri evangeličanih? Kot razumem, se že krščeni kristjan ponovno krsti zavestno, samovoljno po navdihu Svetega Duha? Prosim, vzemite kot vprašanje nevednega, niti ne pomislim na to, kdo ima prav, že tako zna biti kreg okoli tega.

Ti pa si kaliber. Prav je, da sprašuješ, da prepoznaš zemeljsko teologijo v sebi in jo odvržeš kot staro nesnažno cunjo. Zemeljska teologija tepe samo sebe v enem stavku ali dveh, pa se tega ne zaveda. Tak je ves svet. Pravi, da je Jezus Bog, a da se je bal smrti. Kakšne kerefeke so to?? Mislijo, da ker je bil Jezus začasno človek, da zato tudi On ni zmogel preseči smrti, ampak se jo je bal. To govorijo, ker se je sami bojijo. Ker ni Ljubezni, je tako. Ti pa podobno izjavljaš, to so ostanki, ki bodo kmalu za vedno odšli od tebe. Praviš, da se ponovno krstijo, po navdihu Svetega Duha, SAMOVOLJNO. Zaznaj ta polom v stavku: Sveti Duh je Najvišji večni Bog, je Ljubezen, in ko se greš krstit po Njegovem navdihu, je to samovoljno?? To ni mogoče: če je vojak nekam poslan po generalovem ukazu, ni po samovolji odšel tja. TO NE GRE SKUPAJ. Razumeš? To dela zemeljski um iz Božjih bitij: razdvojene bedake. To smo mi, če ne Ljubimo dovolj. Razdvojeni katoliki, ki odganjamo Svetega Duha z religioznim duhom stražarjem.

Ok, to ni osebno, da se ne prestrašiš ali ujeziš name. To bi bil velika škoda, zakaj, pa boš izvedel kak blog naprej. Odgovor na tvoje vprašanje:

Ali ni krst po navdihu Svetega Duha najiskrenejša ponižnost, v kateri ni prav nič samovolje? In je zato dvakrat sveti? Vsak krst bi moral biti po tem navdihu, so pa žal mnogi mehanski. Tudi mehanski krst je sveti krst, ker je Gospod, a če je po navdihu Svetega Duha – kaj naj ima kdorkoli proti Njemu?

In še več, in ne le to: krstite vsakogar, ki ima le pet minut slabosti, četudi je nepripravljen, četudi je musliman ali je pijan. Že možno, da ne bo iz njega vernik Cerkve, da bo padel, a krst ostane kot Božje seme Odrešenja. In ker vsaj za nekaj časa izbriše greh vseh tisočletij duše: morda pa bo prav takrat ta duša za hip uzrla Nebo, morda celo Gospoda začutila? Kdor je torej v Svetem Duhu in ni le od mehanike, bo krstil kogarkoli kadarkoli si bo to iskreno zaželel. Če lahko jaz krstim nenadoma umirajočega, če tako želi, kako ne bi duhovnik krstil v dušo mrtvega, nekje na štacionu, v grabnu ali ob gostilni? Zadrteži, ki tega ne veste, papež Frančišek je krstil 7 otrok ženske, nezakonski so bili in od različnih očetov, in ženska je padla predenj, prvič čuteč, da je človek. Še bi pisal, ves dan, a me lahko kap, ker sem utrujen od dela.

Past vidim v temu, da z možnostjo odpovedi hudemu duhu, tisti trenutek izberemo ODPOVED, ker pa je vera šibka, telebnemo nazaj. In tako naredimo parkrat zaporedoma…groza! Mučenje v krogu.

Res je tako, obupno je to mučenje in jaz se z njim več ne ukvarjam: takšne, ki se ne morejo NIČESAR odreči, hočejo pa imeti Boga, naslovim na Cerkev, tam je vse v drugi prestavi, in v 500 letih bo že kak napredek, pa tudi dobri duhovniki so željni, naučeni in plačani za tovrstno Božje delo. S tako brzino je možno preživeti le, če si v Cerkvi in z njo. Kdor pa želi in je Klican od Gospoda, pa mora tudi Cerkev začasno zapustiti (tako ali v duhu), sicer ga religiozni duh stražar priklene v negibnost, ter mu daje le še konzervirano Besedo v hrano.

Zapusti vse, in se Mi prepusti, govori Jezus, Sveti.

To pomeni zaupati svoje telo in dušo Gospodu in iti za Njim. On pa nam nakloni Svojega učitelja Ljubezni z Njim. Samo od tu naprej je možna Ljubezen tudi do sveta, a ta bo resnična, ker bo Odrešenjska.

Oprostite za moja neumna vprašanja in dognanja. Nikakor ne dvomim, le sprašujem, ker bi Ga rad imel še rajši! Vem, da Dela prav, ker nas Ljubi! Le On je lahko naš Rešitelj!

Oprosti ti meni, ker ne sadim rožic po zraku, ampak le pod Gospodove noge. Vesel sem bil tvojih vprašanj, ker so nujna, da boš Hieronim. Ne čakaj naslednje pomladi, ne čakaj na naslednji maj. Želiš Ga imeti še rajši in On to sliši bolj, kot karkoli drugega s tega sveta. Zato se ti razodeva, a vsa sladkost je tudi po križu dana, kajti le križ nas omehča samih sebe. Zaupaj Vanj. Ti to kaj govori?

Pa lep pozdrav, Hieronim. Ti kar sprašuj, saj imaš lepo srce. 

Komaj sem končal do 20h, zdaj pa molitev dneva. Napake popravljam kasneje. 
____________________________________________________________

Tole dodajam zjutraj: Zavedam se, da odgovori morda niso popolni za vse okuse, a kdor zna brati v Duhu, bo razumel v popolnosti. Glede krsta še tole: protestanti se po mojem vedenju krstijo kasneje, zavestno. Kaj pa tisti katolik, ki v Veri moli: "Priznavam en krst v odpuščanje grehov"? Kaj pa je z njim, ko se po krstu povsem izgubi in pri morda tridesetih letih na cesti sreča Torbenove apostole kartonaste cerkve, ki mu ponudijo izgnati bolezen in hudega duha, in če želi, še krsta v Novo Življenje? Vidiš, za takega katolika pa potem ne ostane prav mnogo rešitev, če tudi to možnost zavrne, čeprav je Gospod poslal rešitev za morilce, prostitute, prešuštnike, cinike, sarkastike, skeptike, nevernike, padleže, kriminalce - in celo jude in muslimane, ki sicer zavračajo Jezusa Gospoda. Katolik pa je domala preklet v svoji vzvišenosti, da bi kdaj kaj Živega sprejel od kogarkoli. Tisti, ki pa prekrši to nezapisano betonsko pravilo, je lahko rešen TUKAJ in SEDAJ. Kajti Gospod rešuje vsak dan, vsak hip. Seveda pa za to obstajajo trije osnovni pogoji. Upam, da jih študirate oz. raziskujete, kateri so to? Kajti mnogi kristjani trpijo, a Gospod se jim ne razodeva. Zakaj ne? 

Aleluja vsem, ki so v srcu pripravljeni!