OSVEŽUJTE SPLETNO STRAN ZA NOVE OBJAVE. Povezava za STAREJŠE OBJAVE je čisto spodaj desno. Ali pa v desnem meniju, ki kaže datum.

sobota, 8. april 2017

33. NOVO ŽIVLJENJE


»Težavna je ta beseda, kdo jo zmore poslušati?«


Jezus, Marija in Marta

Uk novega Življenja je zahteven za tiste, ki niso povsem pripravljeni ali iskreni. Zato sem s tem, 33. blogom, mislil zaključiti, da ne 'težim' preveč, a se je javil eden in odprl vrata za naprej. Pisano bo za tiste, ki prihajajo, a ne bo le to. Delajmo se torej, da smo vsi pred Vrati v Novo Življenje, in kukamo skoznje v 'prihodnji vek'. In kdor se bo namrdnil od videnega, bo spolzel od Vrat in ne bo videl ničesar več, zato se je dobro vrniti v sveto Cerkev in ji služiti, kot se spodobi.

Današnja tema ni lahka, je pa sladka za tiste, ki jo 'zmorejo poslušati'. 

Bralec bloga je v zadnjem komentarju med drugim zapisal:

Resnično, nikakor nisem pričakoval tega stanja, niti želel, če pošteno povem. Enostavno se je zgodilo, res pa je, da je treba za to nekaj narediti in delati. Biti aktiven, nedeljska maša je le eden od segmentov. In imeti odprto rano, iz katere črpaš.

Že samo teh nekaj stavkov je pozornemu iskalcu pomemben kažipot:

1. Nič pričakovati zase, samo iskati, iskati Gospoda.
2. Ni zastonjskega Odrešenja: MARSIKAJ je treba narediti, delati, da prideš v stanje (in okolje), ko ti Gospod lahko zastonjsko podeli Milost, a ta ni zastonjska, ker jo v vsej meri prav On odplačuje.
3. Potrebno je biti aktiven. Aktiven biti ne iz sveta, ampak iz srca. Biti poslušen in kreativen. Po navdihu Duha.
4. Imeti odprto rano na srcu, pa je ključno. Tudi Jezus Gospod jo je imel, ko ga Judje niso sprejeli, Nazarečani tudi ne, veliko 'učencev' je odšlo in še bodoči apostoli so se razbežali, eden Ga je zatajil, drugi pa še izdal in prodal. Na koncu so Ga zasmehovali, tepli, na križ pribili … Z vsem tem je nam, ljudem, pokazal Pot Domov: vse izgubiti in na koncu samo še Boga klicati in si želeti. Te dni je bil na televiziji mlajši moški: v vojaškem napadu s strupom je izgubil mamo, ženo, otroke, brate in bratrance. To bo odslej njegova neozdravljiva rana srca. A če se bo z njo h Gospodu obrnil, bo Odrešen. Brez rane, ki je neozdravljiva, se ne moremo nikoli dokončno znebiti svojega napuha, ponosa. Kaj šele katoliškega ­– ta je kamenit čez vse.

Jona, prosim, če je še taka Božja volja, napiši o aktivnem služenju Sveti Trojici. Mene so začeli pritegovati ljudje brez Pravega Boga v sebi, ki se tega sploh ne zavedajo, pa jim ne znam pomagati, jim predstaviti Odrešenika.

Ta odstavek ima v sebi dve plati, obe glavni Božji zapovedi: Prvo: Ljubi Gospoda z vsem, kar si, ter Drugo: Ljubi svojega bližnjega. Kogar v srce zadane ena sama kaplja Božje Milosti in mu prsi zagorijo od ognja Ljubezni, zna, če ne ločuje enega od drugega, pasti v 40-letno kroženje po puščavi lastnega duha. Bralec je v enem dihu zapisal oboje in takšna je pravzaprav Jezusova in katoliška teologija (kadar ne pozabi na Prvo zapoved in se samo Druge loti, s tem pa postane pravzaprav ateistična, kar bomo dokazali na koncu). Pojdimo lepo po vrsti: najprej Prva zapoved.

Ljubi Gospoda z vsem, kar si: aktivno služenje Gospodu

Skeptiki in dvomljivci so Jezusa vprašali:

»Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v Tistega, ki Ga je On poslal.«

To je Jezus odgovoril neverujočim Vanj, nam pa pravi:

Juda (ne Iškarijot) Mu je rekel: »Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če Me kdo Ljubi, se bo držal Moje besede in moj Oče ga bo Ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor pa Me ne ljubi, se ne drži Mojih besed …«

Kako torej služiti sveti Trojici? Najosnovnejše je, da služiš Jezusu Kristusu, tako da Ga Ljubiš. Potem pride in se nam osebno razodene. In kako Ljubiti Gospoda?

Tako, da ves dan ljubeče misliš Nanj: poješ Njegovo ime, razmišljaš o Njegovih delih, bereš Njegovo Besedo, Ga slaviš in se Mu zahvaljuješ, se pogovarjaš o Njem … To je osnova intimne Ljubezni z Bogom. V tvojem umu mora biti Njegova sveta podoba in ti jo obožuj. A to še ni vse: služi tudi Gospodu na razpelu ali na oltarju ali v kapelici.

Bazično služenje Jezusu bi lahko strnili v dve zapovedi: ves dan ljubeče poj Njegovo sveto Ime in ves dan ljubeče služi križu ali razpelu. Ali Gospodovi podobi v umu. Kdor bo delal tako, in ne imel skritih zamisli v ozadju ter grešil, se mu bo Gospod tako ali drugače razodel.

To je osnova vseh osnov. Tako so delali mnogi zgodnji svetniki. A to še ni vse.

Služi svetemu

Nihče, nihče, ampak res nihče (razen enega od desetin milijonov), pa te Ljubezni do Gospoda ne bo mogel razviti, če PRED TEM ne sreča nekoga, ki to Ljubezen že ima. To so Božji ljudje, svete osebe, svetniške osebe ali svetniki. Navzven so 'niko i ništa', zgube, srčni ranjenci, v srcu pa so Gospodovi ljubimci. SAMO preko njih lahko dobimo seme Božje Ljubezni vase. Pravzaprav bi to nalogo morali opravljati kleriki; duhovščina, a ta se znova in znova izrojeva v pozunanjeni ritual in pozablja na 'znanost' Ljubezni z Gospodom. Zato Gospod vedno znova in znova obuja tiste, ki nas spet spomnijo nanjo.

Kdor je resnično doživel Kristusa (ali Mati) in bil zadet, ter posledično Spremenjen, v večji ali manjši meri, bo lahko, če je iskren in če pobrska po sebi, zagotovo našel neko osebo, ki mu je dala NEKAJ, iz česar se je s časom ta Ljubezen lahko razvila. Takšen je duhovni zakon. Zato, ko dozori, to osebo časti in ji služi enako kot Gospodu: s tem, da jo hvaležno Ljubi. Kdor nima takšne osebe, ki bi jo po Božje Ljubil tako kot Kristusa, tudi Kristusa v resnici NIMA. In kdor ima Kristusa, ima tudi tistega, ki je Kristusov. Sprevrženi verski teoretiki bodo dejali, da je to malikovanje, a prav zato so sprevrženi. Lastne svetnike imajo za neuporabne grešnike. Zato Slovenci nimamo NITI ENEGA uradnega svetnika: hvala vam tedanji mrzlokrvni škofje! Gospod vas bo potolažil.
Nadškof Anton Vovk, po napadu nanj v Novem mestu,
ko je bil polit z bencinom in zažgan ter nekaj ur maltretiran. 

Tako se torej služi Sveti Trojici: da ljubiš Jezusa, a tistega, ki ti je pokazal Nanj, Ljubi enako. Če živimo tako, se nam začno približevati še drugi od Jezusovih najsvetejših. Kmalu je zbrana kar izdatna ekipa. A to še ni vse.

Služi bližnjemu v Kristusu. Kako začeti?

Ko tako spoznamo Jezusa kot svojega intimnega Odrešenika, ki pa deluje tudi preko svojih svetih ali svetniških ali navdahnjenih oseb (ki so v telesu ali duhu), se začne nova faza služenja Gospodu. Gospod nam nekega dne reče ali nas navdihne po Svetem Duhu, kaj bi v zemeljskem svetu počeli Zanj. Pravzaprav ni tako, pojdimo po vrsti: od Boga navdahnjeni želi na vsak način služiti Gospodu tudi skozi svet. Če to želi, še preden opravi zgoraj opisano fazo srčne 'zaroke' z Jezusom, katera je v skrivnem, potem bo zagotovo padel. In tako padajo: Cerkve, duhovščina, verniki: svetu želijo pomagati še preden so Gospoda dali na prvo mesto v svojem življenju, srcu in umu. Zato je takšna ljubezen le poželenje. 1 Janez 2,15-16:

Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove Ljubezni, kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta.

O tem piše Jona že skozi vse tukajšnje bloge. A le redki bodo sprejeli in razumeli, nekateri pa celo 'škripali z zobmi'. Zelo redki pa bodo sprejeli, in ti bodo novo seme.

Torej: ker smo navdahnjeni, želimo služiti Gospodu tudi skozi dejavnosti v svetu in s telesom. Sprašujemo Gospoda, naj nam da znamenje, kaj si želi od nas. A On seveda ne reče nobene: totalna tišina. Zato so mnogi od iskrenih zelo zmedeni. To stanje lahko traja tudi vse življenje. Ponazarja ga Izraelovo 40-letno kroženje po puščavi, dokler niso odmrli vsi stari zadržki. To torej NI prava pot. Biti moramo aktivnejši; mi moramo Gospodu ponujati predloge. Kaj pomeni ponuditi en sam predlog svojega služenja Gospodu? Pomeni nekaj let od jutra do trde teme delati na enem samem izbranem delu Zanj, skozi svet. Pravzaprav moramo postati pravi ekspert v ponujeni zadevi Gospodu. A to največkrat NI dovolj. Gospod se ne odzove, zato naš projekt propade. Lotiti se moramo drugega. In tako traja, dokler nam Jezus ne da znamenja: »To Sem sprejel, ker si Me v tem najbolj Ljubil!« Jasno nam pove ali nakaže, kaj želi od nas. Ampak šele, ko smo Ga dolgotrajno zasipavali z različnimi delovanji. Če katero izbere, je to tisto, ki je od velike Ljubezni.

Vse to naporno iskanje pravega dela za Kristusa pa je povsem nepotrebno, če smo HVALEŽNI tistemu, ki nam je dal seme Ljubezni v srce. V tem primeru, ker nas je pravzaprav ta oseba 'potegnila ven iz blata', je naša usmeritev dokaj jasna: delati moramo v enaki ali podobni karizmi, kot ta naš dobrotnik (ki je v telesu ali v duhu). Razen če nas Gospod KASNEJE ne usmeri drugače. Istočasno pa je potrebno imeti Ljubezen do tega našega dobrotnika in mu v duhu ali delu tudi služiti. Če služimo njemu, služimo Gospodu, kajti on nam je dal Gospoda. Zato sta za nas enaka: Gospod je Prvi, a ob Njem je naš dobrotnik.

Seveda pa današnji kristjan te hvaležnosti ne pozna. Če je ne pozna, je enak živalim, ali še slabši od njih, kajti še pes je hvaležen in zvest, ko mu rešimo življenje. Mnogo je katoliških vernikov, ki sicer sprejmejo obstoj relikvij svetnikov, svetnike in dobrotnike, še na misel pa jim ne pride, da bi jih hvaležno počastili v svojih srcih in tudi dejanjih. Mislijo, da bi bilo to malikovanje, v resnici pa jim tega ne dovoli njihov napuh oziroma zavist. Zato meditirajo, da so samo Jezusovi, s tem pa dokazujejo, da so le samosvoji. V njih ni Kristusa. 

Primer pravilnega delovanja

Poglejmo redovnike: vsak red ima svojega ustanovitelja ali dobrotnika. In to je karizma, približna usmeritev ljudi, ki pristopijo k tej družbi. Kaj je njihova poglavitna naloga? Njihova prva naloga, hone naloga, naloga srca, je: 

Ves čas misliti na svojega svetega ustanovitelja, ga častiti, se mu zahvaljevati, premišljevati o njem in njegovih delih, besedah. Če delamo tako, smo z dušo v nebesih pri njem. On(a) pa je pri Gospodu, ki je Kristus. Zato je tudi Gospod nenehno z nami. Poglejmo si en tak primer, iz zadnje številke Družine: predstojnik lazaristov Tomaž Lavrič govori o tem, kako sledijo karizmo svetega Vincencija Pavelskega. Pri tem govori takole: Vincencij, Vincencija, Vincenciju, Vincencija, pri Vincenciju, z Vincencijem; vincencijanci, vincencijanski ...  Če je to iz srca, ne le predstava, če Vincenciju ob tem tudi molitve in rože naklanjamo, in priklone, potem smo resnični, in Jezusa Kristusa, ki nam je dal Vincencija, Ljubimo čez vse. Enako je tudi z vsemi nam bližnjimi, ki so že v nebesih. Kdor je torej Kristusov, je tudi z Njegovimi svetimi in oni z njim. Link.

In ko smo že pri svetem Vincenciju, se spomnimo njegovega pisma (D7) sveti Ludoviki, kjer pravi: 


Pišem vam okoli polnoči, že malo utrujen. Oprostite mojemu srcu, če v tem pismu ni prišlo malo bolj do izraza. Bodite zvesti svojemu ljubljenemu Ženinu, našemu Gospodu. Bodite tudi prav preprosti in ponižni. In jaz ostanem v ljubezni našega Gospoda in njegove presvete Matere vaš služabnik.

Zelo lepo, reče vsakdo. Ampak - ali vidi sporočilo znotraj tega zapisa? Če pojasnimo, Vincencij Ludoviki reče takole

Bodi zvesta Jezusu Kristusu, Ženinu čistih duš, in bodi preprosta ter ponižna. Če boš taka še naprej, bom ostal tvoj služabnik v Božji Ljubezni. 

Sveti Vincencij torej ni imel ideje ukvarjati se in pisariti in služiti tistemu, ki bi bil zakompliciran (poln skritih namenov v ozadju), neponižen (= neposlušen) in nezvest Jezusu (Prva zapoved). Kdor pa je tak, kot si ga svetnik želi, ima kmalu okoli sebe sveto druščino dobrotnikov, ki mu pomagajo, on pa jih Ljubi in jim služi. 



Ljubi svojega bližnjega tako, da mu oznanjaš Gospoda

Zdaj šele smo prišli do Druge zapovedi, ki pa dandanes ni razumljena kot je zgoraj opisano: Ljubi svojega Bližnjega dobrotnika in brata v Kristusu, ampak da moramo ljubiti ves svet, vse padleže in podleže. OK, pa jih dajmo:

Od naših 'zunanjih' del za Jezusa, Gospoda zanima predvsem naše delo v oznanjanju Njega, Njegove slave ter Milosti. Seveda, kdor oznanja mora biti avtentičen. Ne sme imeti umazanega hone, a izpiljen tatemae. Ne sme čistiti le zunanjega dela kozarca, kot je rekel Jezus. Večkrat lahko vidimo razne 'kristuščke' z bradicami in teatralnostjo, pridigarje, ki pa v srcu Jezusa nimajo na prvem mestu. Od takih oznanjevalcev ne bo NIKOLI kakšnih spreobrnjenj. Le denarček jim bo morda kapljal v žepek, od tistih, ki si želijo nekaj zase, ne za Boga. Vedno več je tudi takšnih žensk, navdihovalk, ki pa so pravzaprav izpiljene poslovne dame s Kristusom na ustnicah. Lahko so celo redovnice ali pa bivše redovnice. Omrežje Strašnega se neprekinjeno širi.

Nikogar Gospod ne Ljubi bolj, kot tiste, ki Ga oznanjajo po svojem zgledu in v Svetem Duhu. V ta namen se nekaterim ljudem čudežno razodeva: da Ga bodo verodostojno klicali v svet ter krepili vero ostalim. Vendar, ker svet ne želi poslušati o Gospodu, je takšno delo najtežje od vseh: lažje je v rudniku premog kopati, kot današnjemu svetu živega Gospoda ponuditi. O tem lahko kdaj dopišemo še kak blog.

Končni rezultat

Če je torej Ljubezen od Boga, je posvečena samo Gospodu in ne samo Njemu, ampak tudi tistim Njegovim, ki so se nas dotaknili. Kaj se takrat zgodi? Pridemo v stanje, ko nam kdaj gori srce od Ljubezni, a ne vemo, ali je to od nas za Koga, je to od Gospoda za nas, od svetega, od nam ljubega Božjega, od našega dobrotnika ali od tistega, ki smo ga dvignili iz blata mraka. V takem stanju zlahka razumemo, kaj je mislil Gospod, ko je dejal:


Da bi bili vsi Eno.


Kaj pa makaroni, olje, povoji in brisače?

No, vrli karitativci in ljubimci vsega sveta, zdaj šele smo prišli do pomoči, ki jo želi in rabi ta svet: materialne pomoči. Ob kateri je uplahnil ves Božji Nauk. Seveda lačnemu ne moreš pridigati, zato ga moraš najprej dvigniti, očistiti, poviti, nahraniti in naspati. Šele potem bo morda pripravljen sprejeti Boga, četudi bo imel zagotovo RAJŠI pametni telefon in satelitsko anteno, potem pa še avto in družino ter seveda mesečno denarno pomoč. Če mu tega ne daš, nisi pravi kristjan, bo dal vedeti. Pa si v … In kdo ti je kriv?

Kdor je torej karitativni delavec, ni pa rešen v Kristusu, je izgubljen v vrtincih vetra in prahu. Ali pa celo misli, da bo s tem, ko bo pomagal svetu in bil dober, našel Gospoda. Resnično povem vam: ne bo Ga našel, razen v enem samem primeru: če bo po naključju naletel in pomagal Božjemu človeku in od njega dobil blagoslov in seme Odrešenja.

Zdaj pa bomo dokazali, da je samo pomagati svetu seveda zeloooo veliko, a ni nič drugačno od pomoči brezbožnih in celo živali. Na spletu je tisoče ganljivih posnetkov, kako ljudje pomagajo ljudem in živalim, kako živali pomagajo ljudem in živali živalim. Vsa ta ganljiva pomoč je iz instinkta samohranitve in tudi ljubezen, a to ni odrešenjska Ljubezen, ampak je pomoč, ki reši telo, duše pa ne odreši, če rešitelj ne služi Gospodu, ki je Kristus, in če rešenec ne posluša o Njem in Ga sprejme. Poglejte si spodnji naključno izbrani video, poleg je še ogromno drugih, potem pa ne pozabite na to, kar je bilo zgoraj napisano. Kajti kdor vse to doume in sprejme, je od Svetega Duha, in ga Gospod gleda, ker ga je izbral.

Zdaj pa si oglejte in sami ocenite, ali je samo pomagati drugim res enako kot Ljubiti Gospoda in Mu služiti, ter Ljubiti in služiti Njegovim svetim. Če je, potem je tudi medvedova pomoč utapljajoči se vrani pot v nebesa. In če je to vse, je dovolj, da takoj zdajle zapustimo cerkve in odidemo v klavnice reševati milijone živali, ki jih bo svet DANES poklal in požrl, tudi v kristjanovo črevesno zadoščenje.

Komur je dano, se bo Spremenil. Napisano za 'trdovraten' študij. 

  

7 komentarjev:

  1. Hvala Ti Jezus, za Jono in vse Tvoje !!

    Sedajle mi je majčkeno kliknilo. Po 15x branju. Hitim na delo, se javim ko preberem še parkrat. Kar DAN se je naredil. Potrditev, kar sem v moji grešni buči le slutil. Komaj čakam, da pridem domov.....Hvala Vsem, ki ste mi pomagali do tu na Poti. Brez Vas in Takšnih je res vse eno samo tavanje in OGROMEN riziko, da te vmes ne pretenta Črni in tvoj lastni v zlato okovani EGO. Hvaležen do groba in čez, Vaš večni dolžnik sem, ne predstavljam si zapustiti takšnega Drim-Tima. Napišem kasneje kaj več... Dobri Jezus in Njegovi, Prečudoviti Ste !!

    ps. ostajam anonimni. Nisem niti za črko vreden pred Vami.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ok prijatu, vidim, da še vedno Živiš. Torej ni bila le nebeška muha enodnevnica. In tudi ustrašil se nisi, niti napihnil. Drim-tim je ves razposajen :).

    Potem ti dam ime jaz, če smem: Hieronim bodi, betlehemski. 'H.'

    OdgovoriIzbriši
  3. Dobil sem ime. Priznam, me je strah, svetnik s tem imenom je Velik človek, navdahnjen s Svetm Duhom, načitan, ineligenten, dobil je za celo človeštvo eno najbolj odgovornih nalog, asket, pravičnik, Božji človek,.....Kaj me pri njem najbolj pritegne ? Govori spet moja šibka pamet ali premalo Svetega Duha,...to, da se je zasitil sveta in je kljub visokemu položaju, zapustil vse in šel v puščavo, priznal svojo grešnost in ljubil Gospoda. In se vrnil, v novem Življenju. Resnično ne vem, zakaj bi jaz, ki znam komaj materni jezik, sem grešnik in pri Bogu še do stopal nisem prilezel,..lahko dobil ime po Njem ? Naj bo tako, On že ve. Popoldan grem v knjižnico poiskati knjigo njegovih pisem.

    Kako sem vesel, ko se najdem v zadnjem zapisu, kar srce mi igra ko vidim, da sem voden od Božjih ljudi in Gospoda Samega. Slutil sem , ves čas sem slutil, da je pomoč, če ni od Boga navdahnjena, brezvredna. In če je prejemnik Prave Dobrote obrnjen stran od Svetih, spet ni Sadu. Resnično, minutno sem hvaležen Vsem, ki So in mi Stojite ob strani.
    Čutim, da Mu je mar zame. Nekateri bližnji so že hvaležni, jaz pa njim in Vam.

    Ponuditi Gospodu, tisto kar znam in imam. VSE ! Začutiš, kmalu, kaj je od ponujenega, Njemu všečno. Ljubim Gospoda in Njegove z vsem srcem, sem aktiven v čaščenju in molitvi, ponižnosti,...in se mi enostavno prebudi želja, kot gora, služiti Besedi in Posrednikom. Prosim, Jona ,ali sem zdrsnil s Poti in grem v prazno ? Ne vem, le iskren sem.
    V molitvi, H

    OdgovoriIzbriši
  4. Pozdravljen! Nikar tesnobe, vztrajaj v svoji ljubezni!

    Hieronim je 'sin' sv. Pavla, ker je imel karizmo pisanja. Ta karizmica je tudi pri Joni, dokler jo Gospod naklanja. Tudi ti si postal zelo pismen v samo nekaj tednih. Sv. Hieronim je mnogo napisal, med vsem ostalim tudi neko drobtino, ki jo krščanska biblicistika skorajda ne omenja, nekaj odstavkov. A prav ti zapisi so največji od vseh, ker razkrivajo vse (tudi kar je tukaj pisano), in razkrivajo, kako se sam diamant, ki je živi Kristus, izkoplje in prenaša naprej. Današnja vera tega ne zmore več, in srce me BOLI, ko vidim, kako zavožen je današnji kristjan, kakšen enormen razkorak je med njegovim 'mitraljiranjem' navedkov Pisma in življenjem, ter Jezusovimi evangelijskimi zahtevki in življenjem prvih svetnikov po Njem.

    Zato čutim, da je 'mistika' našega bloga sicer zanimiva komu, a ne more biti sprejeta od tistih, ki so popolnoma padli v družinsko življenje. Kajti Gospod zahteva nas CELE, popolnoma cele, da potem morda sprejme to telo in vstopi vanj.

    Ne greš v prazno, v polno greš. Le bodi trden v tem, to pa bo, če boš Ljubil pred vsem ostalim. A čaka te čas velikih grenkob: srečen z Gospodom je nesrečen s svetom, ker svet ne želi Gospoda. Želi Ga sicer, a ne toliko, da bi udejanjili Njegove napotke, ki so nujni. ŽELI grešiti še naprej, in želi, da mu Gospod pri tem pomaga s svojim Usmiljenjem. Za zjokat, za br....! To te čaka.

    In ker nisi več rosno mlad, morda mojih let, boš težko še koga obudil za Jezusa, če boš le posameznikom govoril. Pisati moraš, ker te je Gospod izbral za to. Pisati za naslednje rodove. Tako boš pomagal stotinam ali tisočem. Le avtentičen moraš biti. Besedo moraš pisati skozi prizmo svojega Spoznanja.

    Zdaj pa o tebi: že kar nekaj blogov nazaj si iz stanja ljubečnosti do sveta, prešel v samospoznanje. Popolnoma si samospoznan, kar pomeni, da odslej intimno poznaš vajin originalni odnos: Gospod in ti. Samospoznan si v Gospodu. To je velika Milost, še večja pa je, da minevajo dnevi, tedni, ti pa ne padeš. To me čudi in veseli in zahvaljujem se Mu. To je takoooo redko. Vztrajaj v tem za večno.

    Zdaj je potreben naslednji korak, ne moreš še pisati. Čaka te šola. Samodiscipline v Ljubezni ter študij Besede. Vendar nikogar ni, pri kom bi lahko Besedo študiral, ker zdaj jo moraš poslušati v transcendentni, originalni obliki. Vzemi si tri leta. Študiraj naslednje: duhovno služenje Gospodu, z Ljubeznijo.

    Aja, pozabil sem: sv. Hieronim (Jeronim) je napisal kratko delo o življenju prvega puščavnika sv. Pavla Puščavnika. Ta je bil 'predhodnik' sv. Antona Puščavnika, o komer pa so drugi že veliko pisali, zato je H. pisal še o čudežniku puščavniku sv. Hilarionu, začetniku redovništva v Palestini, srečal pa je meniha Malka, katerega zgodbo o napaki (neposlušnosti), kazni, Rešenju in Čistosti je zapisal po njegovem osebnem pripovedovanju. Ta dela o prvih krščanskih puščavnikih so bila skozi stoletja izjemno brana in prevajana in so bila velik navdih krščanstvu v njegovi najčistejši obliki, ki je živeti Kristusa.

    Zdaj pa jim je treba nekaj dodati, in pisati naprej. Napisal si:

    "in se mi enostavno prebudi želja, kot gora, služiti Besedi in Posrednikom."

    Kdo ti je dal to željo, kot goro, služiti Besedi in Svetim?
    Zato ne tavaj, dovolj je bilo, mar ne. Aleluja!






    OdgovoriIzbriši
  5. Jona, pozdravljen!
    Kako naj dosežejo odrešenje "tisti, ki so padli v družino", kot praviš. Imaš tudi zanje besedo?
    Glede duhovnih vodnikov: jih ima lahko oseba več? V primeru, da je to oseba, lahko tudi ta pade. Kaj potem?

    In hvala za sliko Marte in Marije ob Jezusu. Martin pogled je zelo zgovoren.

    Zadnji prispevek (33+1) je naredil, kar je moral. Po občutenju teh posnetkov lahko bolje razumem tvoje zapise o podobah, predmetih, po katerih se nas dotika Gospod (ali njegov Sveti) in postanejo svete, ker nas odpirajo Zanj.
    Iskrena hvala!

    OdgovoriIzbriši
  6. Veliki četrtek je, žalosten dan ...

    Poslušaj Jezusa Gospoda, kaj govori v Evangeliju o Poti Domov in o odnosu do družine. Prosim, če vse bloge še enkrat preštudiraš, teh navedkov je bilo zelo veliko in so trdno utemeljeni.

    Napačna je precepcija, da ima Jona tukaj kaj za koga. Nima Jona, ima Jezus. Jona le razlaga in skuša bralca iz materialnega pogleda na vero, ki je sam sebi protisloven in dvojen, dvigniti v transcendentni pogled, kjer je vse jasno in ni nobenega konflikta v lastni teologiji, življenju in veri.

    Ne koncentriraj se na SVOJE stanje, to ni rešitev, to je zdaj že jasno? V kateremkoli stanju je nekdo, je Jezus rešitev, in to v hipu. Takšni potem 'kričijo': Ti, Zate, za Tvoje ... Ujeti v veri pa: "Kako pa jaz?" Potrebujejo čaaas.

    Še preden človek najde vodnika, ki je Gospod v obliki neke osebe, bo že premišljeval o prešuštvovanju? In potem po katoliško vodnika izsiljeval z besedami nekega drugega vodnika, ter si ustvarjal prostor za manipulacijo in izgovore? To dela SATAN. Satan oblega vernike prav posebej V FAZI ODLOČANJA. V razredu ima otrok v enem letu le enega učitelja slovenščine. Kaj je kasneje, je kasneje, odvisno od stopnje sprejetega znanja. A če ti v neki dobi eden ni dovolj, je to kupleraj.

    Res je, duhovni vodniki te dobe največkrat to sploh niso. In mnogi padejo ali pa so že padli ali pa so že vseskozi padeni. Če iskalec naleti na take, je to njegova 'karma', kajti: PODLI V SRCU BO VEDNO PODLEGA VODNIKA NAŠEL, in prevarant prevaranta in lenuh lenuha. Kdor pa je iskren, mu tudi padli vodnik v neki meri ne bo v škodo, ker ga bo Gospod rešil in ga prekalil za Pravega vodnika, ki je zunanja manifestacije Gospoda, skupaj s Pismom in svetniki. Notranji vodnik pa je Bog v srcu, iskra življenja, ki jo ima vsako bitje. Ker pa smo telesna bitja tako zelo ujeta v 'realnost' materialnega sveta, Gospoda v sebi ne slišimo, zato nujno potrebujemo tudi zunanjega vodnika. Tu pa smo spet tu: pes si najde pasjega, volk volčjega, dvoličnež dvoličnega, neposlušnež neposlušnega, zahrbtni zahrbtnega in preračunljivi preračunljivega.

    Najbrž ta tema ni razumljena dosti dobro, težko je. Zato še enkrat: Ljubezen, iskrena iskra srca je tista, ki odpira Vrata. Lahko je naš vodnik tak, da ga srečuješ nekaj let, lahko ga nekaj mesecev, lahko ga nekaj dni, lahko ga nekaj ur, eno uro, nekaj minut ali eno sekundo. Lahko je ta stik tudi v duhu, če je oseba že čistega srca, sicer ne bo dobro. A tu se gre za nekaj drugega: oseba, ki jo srečamo, mora biti Gospodov osebni ljubeči, ne le klerik, ne le vernik. Če od takega dobimo blagoslov, se nam Vrata odpro. Od nas pa je odvisno, kako hitro bo iz tega semena zraslo drevo do nebes: odvisno, kako vztrajno ga bomo plevili in zalivali. Kako se plevi in zaliva, smo na tem blogu zelo pogosto in natančno pojasnjevali.

    Me veseli, če te kaj prebuja.

    Pa iskreno žalostne praznike želim, polne Milosti, in veselja Vstajenja!

    OdgovoriIzbriši
  7. Draga hči, tvoj pripravljeno prepirljivi komentar uredništvo ni uvrstilo v objavo. Veseli me, da si tako Jezusova, in da ti mnenje tukajšnega blogerja ni pomembno. Imaš učitelje, znaš navedke in Cerkev je tvoje zatočišče. Zelo krasno, želim ti lepe dneve in Gospodove Milosti. Drži se Cerkve in ji služi, duhovna mistika pa naj te odbija. Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši

Komentiranje je zaključeno, blog ostaja iskalcem v študij in blagoslov.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.