33+2. Kdo služi?
Uk Ljubezni
Ker je največ vprašanj prav KAKO služiti Gospodu (super!!), naj vas ta mini blog spomni prvega koraka. Takole govori velikonočna pesem Žalostna Mati Božja:
Mati žalostna je stala,
zraven križa se jokala,
ko na njem je visel Sin.
V grenko žalost zatopljena
je nje duša prebodéna
z mečem silnih bolečin.
O, kaj žalosti prestati
morala je sveta Mati,
k'tere Sin je rešil svet.
V žalosti vzdihuje bleda,
ko v trepetu Sina gleda,
kaj trpi na les razpet.
Komu potok solz ne lije,
ko bridkosti zre Marije,
grenke nad morjá bridkost?
Kdo prisrčno ne žaluje,
ko to Mater premišljuje,
njenih bôli velikost?
Vidi Jezusa trpeti,
grehe ljudstva nase vzeti,
šibam vdati se voljnó.
V Sina le pogled upira,
ko ves zapuščen umira
k smrti nagne še glavo.
Kristus, ko bo treba umreti,
daj po Materi presveti,
večne slave rajski Dom.
Kdor je dvakrat hlipajoče zajokal ob tej pesmi, je Njun osebni spremljevalec. Kdor se Ju usmili v srcu, Oče pride in to osebo objame. To je Služenje. Ker če vam 'potok solz se zlije, ko bridkosti zre Marije', ste očiščeni in prebujeni v Gospodu.
In kdor da Gospodu piti, ne kisa z žolčem, kot to počno hudiči, ampak kapljico čiste vode od svojega srca, je deležen Gospodove evharistije v duhu, ki ga oživi kot pomlad oživlja češnje v cvet.
Kdor Ju torej Ljubi, jima že služi. To je vse. To je aleluja 'prihodnjega veka', novega Življenja.
Vse ostalo so le zemljeni dodatki za tiste, ki še ne zmorejo Ljubiti: 'ljubiti' morajo svet in v njem iskati odseve Božje Luči. Nikarte!
Jutri pa bo Nov dan ...
Kako lepo, hvala za učenje, za ta kompas - ljubiti ga. Vsaj poskusimo naj, kot je pisno in razloženo v 28. blogu. In Jezus je dal zgled tega, ko je prišel na Zemljo. Kot je tukaj pokazano - v svetih podobah, slikah, filmih, pesmih najdemo ta stik, da smo jim naklonjeni, jih ljubimo.
OdgovoriIzbrišiLepo Veliko noč in milosti poln ta sveti čas vsem želim, Jezus živi! M.
Blagoslovljeno Veliko noč, Jona, tebi in vsem tvojim od srca. Hvala za vse zapise, iz njih se izliva Ljubezen Gospodova, kot v trojnosti Božjega očesa: Ljubljeni Gospod, služabnik Gospodov in tisti, ki se ujame v mrežo Ljubezni - in je čutiti Njegov pogled in Milost.
OdgovoriIzbrišiPridružujem se vsem, ki prosijo, da ne nehaš pisati. Piši prosim o Ljubezni z Njim, vsak zapis je kot vržena žoga: ujemi Ljubezen in jo podaj Gospodu, On pa ti vrne z žarom v srcu.
Lepo nedeljo in še vse dni naprej! TIKSIM
Jejhata, kdor pa za velikonočni zajtrk in kosilo semkaj pride in lepe besede za Gospodovo Pot govori, ni navaden šunka-vernik.
OdgovoriIzbrišiNisem sam izbral blogerstva, Martin ga je (upam, da mu ni žal), niti sam ne morem izbrati konca? Kaj pa more revež sploh izbirati? Le to, da je izbral, da služi, v svoji omejenosti? A vendar je stvari enkrat konec, da se lahko vnovo rodijo. Tudi Jezus človek je moral oditi, da smo doumeli Boga.
M., dobro si zadela: res je 28. blog srce vseh. "Vsaj poskusimo naj" je že dovolj, če je od vsega srca in samo to.
Tiksim, hvaležno vračam pozdrave in se čudim, čudim ... Se zbujajo duše, kako bi rekel, je 'vrnitev odpisanih'?
Vsem skupaj: ne mi zbujati drobnega strahu, da bi bil ta blog le neko sladokusje za verne bralce, brez del, brez odpovedi, brez puščavništva, brez osebnega Srečanja tudi pod težo križa, in na koncu; brez novih spreobrnjenih, ne samo v vero, ampak v totalno Življenje! Bog ne daj.
Aleluja! Gospod, ti si storil.
Piše Hieronim. Nekaj ni z računalnikom...
OdgovoriIzbrišiNisem še mislil pisati, ker,....ni kaj dodati. Pa vendar:
''Trpljenje, smrt, Življenje.''
Danes sem bil pri Sveti maši in župnik je začel pridigo s temi besedami. Nisem mogel verjeti….
Včeraj pri ''žegnu'' (peljal sem starejšo gospo) pa je isti župnik rekel: Ne blagoslavljam te hrane ,ki ste jo prinesli, marveč vas, dragi verniki, da boste lažje razumeli skrivnost Velike noči !
Šele potem je sledil blagoslov hrane.
Solze zahvale in sočutja, priznanja, pokore, sreče. Draga Mati, Tvoj zgled nam je vsem v vzpodbudo, preko Tebe in Tvojih nas napaja Sveti Duh. Žrtev Tvojega Sina za naše grehe……to je tako prečudovito in nam grešnikom težko doumljivo…..In mi, grešniki grešni, naj bi reševali ljudi in svet ?
Čas posta je prečudovito obdobje, katerega nam naklanja On, ko imamo zopet in zopet vrhunsko priložnost. Priznati, poklekniti, se zjokati, se spokoriti, sprejeti,…Prečudovito, ta čas je prečudovit, začutiš, kako bremena odpadajo, kako je naenkrat prostora v srcu za Gospoda in Njegove in kako začenjaš Živeti.
Ljubezen z zemeljskim ? NE, hvala. Verjemite, probal sem !!! Oče, Ti si me rešil !!
Brez Pravega Učitelja, ki nima v sebi VES ČAS Gospoda, blagoslov ne more priti. Vse, kar je manj, je le zemeljska kratkotrajna tolažba in padec še globlje.
Jona, Gospodu, Tebi in Tvojim sem večni dolžnik, le norec bi si želel drugače . Niste mi rešili le življenja, ampak ste me obudili od mrtvih v Življenje !!!
Aleluja !! Le Vam in resnično Boga Željnim na razpolago !!
H.
Hvala H. za tvoje besede izpovedi. In resnično, povem ti: To je Gospod čakal. To, in nič drugega: da se eden takoj vrže v Delo. Nimam besed za alelujo v meni.
OdgovoriIzbrišiVeliko od Duha povedo duhovniki te dni, marsikaj pa je tudi za preslišati, ker zaboli, če niso v Ljubezni, zato ne morejo vedeti. Gospod na koncu Poti reče: "Samo Meni se predaj! Samo Meni!" Zato sveti in svetniki radi rečejo, da je na koncu samo še Gospod. A Jona dodaja: Gospod ni sam, ker če je sam, boš odhajal in umiral težko; z Njim so Njegovi in imej Ljubezen z Njimi tudi. Potem je vse lahko. A zaenkrat so zelooo redki: še škofov je 1000x več.
Rečeno je tudi, da če se pojavi le eden bedni, ki Ljubi Gospoda, se bodo od njega rojevali mnogi. To je edina pot. Zato sem srečen in presenečen, ker vidim, da semenje kali, in da nekaj bo.
Hieronim, napisal si: "In mi, grešniki grešni, naj bi reševali ljudi in svet?" Poglej, vsemogočni Bog sam ga ne zmore. Če bi zmogel, bi ga že. Ker je fizični živelj tako zelo po vplivom čarovnice materialne narave, da ne zaznavamo transcendence. Duhovni čuti so nam v nezavesti. Zaradi tega potrebuje delavce. Kdor pa se rodi na zemlji, v tej kaznilnici za neposlušne duše, je itak grešnik. Zato Oče nima druge izbire, kot da v službo vzame grešnike, ki pa so sprevideli sanjo in kličejo Njega. To je kot v komuni: ozdravljeni pomagajo prihajajočim.
Nov rod budnikov se bo rodil, iz nekdanjih. Bo treba o tem pisati. Gospod išče puščavnike sredi mest, ki niso ne kleriki ne družinski verniki do cerkve in nazaj. Teh zdaj manjka in ti bodo trobente angela Gabriela v času, ki prihaja.
Kdor je resničen, in je bil iz dreka potegnjen, je večni dolžnik, a ne po dolžnosti, ampak po hvaležnosti. To je dokaz, da je resničen. Sicer je bil rešen, a če ni hvaležen, kmalu postane slabši od psa. Tudi ta beda od bloga je večni dolžnik in sluga tako tukaj kot v večni večnosti tistemu, ki ga je iz dreka izvlekel, seveda ob/s tem Gospodu, pa vsem ostalim, ki so me očedili, kolikor jim je uspelo, ostalo je še moje delo.
Uk torej. Uk Ljubezni. In ne boj se, ker te je Gospod izbral in se ti bo sprva razodel kot Tisti, ki jemlje vse nepotrebno svojim ljubim, da se Ga lahko še tesneje oklenejo. Zaupam vate.
Tvoja zadnji stavk (naj ti bo večno vodilo) pa je moj stavek:
Tebe Gospod moj Te bom veselil
Tebe Gospod moj Te bom radostil;
Vas svete duše
in tiste ljudi
ki iščejo Doma, kjer Cvet ta dehti.